Kako si? Te utruja poletna suša? Uživaš zadnje poletne dni na morju? Sanjaš o tistem/tisti seksi tipu/tipici, ki ga/je enostavno ne moreš spraviti iz glave? Razmišljaš o svojem življenju in vseh priložnostih ki so pred tabo, pa tudi o tistih, ki si jih zamudila? Te utruja poletno delo in komaj čakaš vsakih pet minut zasebnosti? No, me te bomo v vsakem primeru zamotile z novimi Tedenskih (s)pet! (Ni zakaj.) Ker nisi center vesolja in ker se okoli tebe dogaja marsikaj zanimivega in pomembnega, kljub temu da - verjamemo - imaš polno glavo drugih težav,
želja in lepih trenutkov.
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti pod poletnim soncem enostavno ne ljubi (in če te je poletna romanca že malo vsrkala vase) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki).
Omilitev energetske draginje in spremljanje cen hrane
Ključno: Vlada bo spremljala cene pri prehrani, sprejela pa je tudi ukrepe za omilitev energetske draginje za podjetja in ogrožene skupine prebivalcev. Prav tako so se znižale regulirane cene bencina in dizla zunaj avtocest.
Podrobno: Kot verjetno veš, se (med drugim) soočamo z visokimi cenani hrane. No, prejšnji petek se je vlada odločila za t. i. mehko regulacijo (za spremljanje cen osnovnih živil). Na javnem razpisu kmetijskega ministrstva je bilo za to nalogo izbrano podjetje April 8. Že oktobra naj bi bilo jasno, ali so potrebni kakšni trši ukrepi. Premier Robert Golob je povedal, da bo, če bo potrebno, vlada po energetskem draginjskem dodatku uvedla tudi prehranskega.
Vlada bo priskočila na pomoč tudi na področju energije. Socialno ogroženim prebivalcem in invalidom v času draginje bo pomagala z enkratnim energetskim dodatkom v višini 200 evrov. Celotna vrednost pomoči bo 41 milijonov evrov (letos naj bi izplačali 28, naslednje leto pa 14 milijonov evrov). Vlada je sprejela tudi predlog zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen elektrike in plina. Do srede marca 2023 naj bi za to namenili 40 milijonov evrov. Če bodo cene energije letos zrasle vsaj za dvakratnik povprečja v preteklem letu, bo država subvencionirala vsaj 30 odstotkov energetskih stroškov. Energetsko intenzivnim podjetjem bo, če bodo ustvarila izgubo iz poslovanja, pomagala z do 70-odstotnim deležem subvencije.
Obtem so se znova znižale regulirane cene bencina in dizla zunaj avtocest. Liter 95-oktanskega bencina stane 1,490 evra (4,4 centa manj kot doslej), dizla pa 1,641 evra (glede na predhodnje dvotedensko obdobje se je pocenil za 3,5 centa). Cene bodo veljale do 29. avgusta.
Zanimivo: Sicer beležimo visoko rast BDP v drugem četrtletju - v medletni primerjavi je znašala 8,2 odstotka. Vendar zaradi vojne v Ukrajini, problemov pri oskrbi z energenti in inflacije je negotovosti še precej in Golob je opozoril na predvideno ohlajanje konec leta. Po podatkih državnega statističnega urada so se več kot četrtini gospodinjstev v zadnjem letu zvišali dohodki. Kakorkoli, kar 18 odstotkov gospodinjstev je težko oz. zelo težko shajalo s svojimi dohodki - to je skoraj petina gospodinjstev.
Identifikacijske številke za dostavljavce - lažje prijave prometnih prekrškov
Ključno: Kurirji pri dostavnih podjetjih Wolt in Glovo bodo v Ljubljani odslej nosili posebne številke, na podlagi katerih jih bo v primeru kršitev prometnih predpisov lažje prijaviti. Obtem različne organizacije zahtevajo, da Wolt in Glovo uredita dostojne delovne pogoje in plačilo za vse, ki pri njih opravljajo delo.
Podrobno: Namen tega ukrepa je, kot je povedal ljubljanski župan Zoran Janković, povečati prometno varnost v mestnem središču in odgovoriti na pritožbe meščanov. Dodal je, da bi bil v središču mesta za kurirke in kurirje prepovedan promet, če s korporacijama ne bi prišlo do tega dogovora. Ob pomislekih, da bi se finančni položaj dostavljavcev lahko zaradi novih pravil poslabšal, saj je višina plačila odvisna od števila opravljenih dostav, je Janković med drugim povedal, da tisti, ki oceni, da dostava ni ustrezno plačana, lahko gre delati kot natakar. Meni, da to ne poslabša položaja dostavljalcev, ki so v večini prekarni delavci in ocenjuje, da gre pri dostavljanju hrane predvsem za študentsko delo.
Obtem so se oglasile različne organizacije - sindikat Mladi plus, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije, Sindikat delavcev gostinstva in trgovine Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije, Sindikat Glosa, Svobodni sindikat Slovenije, Ambasada Rog in Inštitut za druga vprašanja Danes je nov dan. Menijo, da so glavni problem nedostojni delovni pogoji, ki delavce silijo k hitenju. Tako zahtevajo, da Wolt in Glovo uredita dostojne delovne pogoje in plačilo za vse, ki pri njih opravljajo delo. Ljubljansko občino pa pozivajo, naj poskrbi za dostojno bivanjsko okolje z urejeno kolesarsko infrastrukturo.
Zanimivo: Kot je dejala Tea Jarc iz sindikata Mladi plus, veliko delavcev pri platformah še vedno ni v rednih delovnih razmerjih, četudi pogosto izpolnjujejo vse pogoje za to. Tak položaj seveda vodi do izkoriščanja (več o takšnem položaju lahko prebereš v našem prispevku 1. DEL: Kaj storiti, če se znajdeš v prikritem delovnem razmerju?). Jarc je povedala tudi, da dostavljalci hrane na splošno poročajo o zmanjšanju povprečne urne postavke (nekateri ob aktualni inflaciji ne bi mogli več preživeti s svojim dohodkom). Opozorila je tudi, da sicer za študente po zakonu velja minimalna urna postavka, vendar ni jasno, kako se ta upošteva pri delu kurirk in kurirjev. Njihovo plačilo je namreč odmerjeno od dostav in dodatkov, ne pa na podlagi opravljenih ur.
Biden podpisal pomemben zakon za okolje, zdravstvo in gospodarstvo
Ključno: Ameriški predsednik Joe Biden je v torek podpisal zakon za boj proti inflaciji (IRA), ki med drugim uvaja minimalni davek na dobičke korporacij, niža stroške zdravstva in zvišuje sredstva za boj proti podnebnim spremembam. Predlog zakona je predstavniški dom ameriškega kongresa z 220 demokratskimi glasovi proti 207 republikanskim potrdil že prejšnji petek.
Podrobno: Kot piše The Economist, ta zakon sicer ne bo naredil skoraj nič za zmanjšanje inflacije, vsaj kratkoročno. Poleg tega ima veliko lukenj, ki večinoma izhajajo iz kompromisov in politikanstva, ki sta bila potrebna, da ugleda luč sveta. Demokrati so lani so zahtevali sveženj v višini 3,5 bilijona dolarjev, ki bi močno razširil socialno državo. Vendar niso prejeli republikanske podpore, prečrte pa sta jim prekrižala tudi dva senatorja iz lastnih vrst: Joe Manchin iz Zahodne Virginije in Kyrsten Sinema iz Arizone. Vendar IRA vsebuje tudi dva velika dosežka - trdnejše zdravstveno varstvo in najresnejše prizadevanje ZDA doslej, da se sooči s podnebnimi spremembami.
Prvič, IRA bo Medicare, javnemu zdravstvenemu zavarovanju za Američane, starejše od 65 let, omogočila, da se prvič pogaja o cenah zdravil. To bo na začetku zajemalo samo deset zdravil, začenši leta 2026. Vendar je to korak k omejevanju ameriških izdatkov za zdravstveno varstvo, ki je s približno 19 odstotki BDP skoraj dvakrat večja od povprečja razvitih držav. Farmacevtski lobi se je boril proti pogajanjem o cenah in izgubil. 64 milijard dolarjev bo šlo posameznikom za pomoč pri zdravstvenem zavarovanju za naslednja tri leta, upokojenci z diabetesom za inzulin ne bodo plačevali več kot 35 dolarjev na mesec, za zdravila na recepte pa iz lastnega žepa ne več kot 2000 dolarjev letno.
Drugič, zakon bo s prepletanjem široke palete davčnih dobropisov, jamstev za posojila in nepovratnih sredstev spodbudil ljudi k nizkoogljičnim nakupom (na primer električnih avtomobilov) in spodbudil podjetja k naložbam v zelene tehnologije. Zakon med drugim predvideva 375 milijard dolarjev v desetih letih za spodbude podjetjem in potrošnikom, da se preusmerijo na čisto energijo. Amerika bo zdaj, skupaj z večino preostalega sveta, poskušala omejiti globalno segrevanje, četudi podnebni ukrepi v svežnju še zdaleč niso popolni.
Zanimivo: Ene izmed najbolj bolečih kompromisov so nasprotniki zakona izsilili na področju davkov. Biden se je zavezal, da bo zvišal davke za velika podjetja in zelo bogate, ta zakon pa je bil odlična priložnost. Želel je razveljaviti obsežna znižanja davkov, ki jih je leta 2017 uvedel Donald Trump, da bi iz davkov lahko plačali številne podnebne in socialne politike. Sinema pa je vse takšne predloge zavrnila. Demokrati so se sicer dogovorili za minimalni davek na dobičke korporacij v višini 15 odstotkov, ki jih morajo poročati korporacije z več kot milijardo dolarjev letnega dohodka. Sicer je obdavčitev velikih podjetij z minimalnim davkom privlačna ideja, vendar kritiki opozarjajo na to, da bo zakon, kot je zasnovan sedaj, prispeval k neurejenosti že precej zmedenega ameriškega davčnega sistema. Kakorkoli, ta davek in nekaj drugih davkov (kot je davek na odkup lastnih delnic podjetij) naj bi proračunu v desetih letih (skupaj s tem kar bo vlada prihranila z nižjimi cenami zdravil) zagotovili 740 milijard dolarjev dodatnih prihodkov. Okrepili bodo tudi zvezno davkarijo - namenili ji bodo dodatnih 80 milijard dolarjev v desetih letih in še 87.000 dodatnih zaposlitev.
Višje sodišče: Janša mora stranki SD plačati 10.000 evrov odškodnine
Ključno: Višje sodišče v Celju je pritrdilo zamudni sodbi velenjskega okrajnega sodišča, ki je razsodila, da mora predsednik SDS Janez Janša stranki SD plačati 10.000 evrov odškodnine in se ji opravičiti zaradi njegovih javnih izjav, povezanih z lastništvom vile na Levstikovi 15 v Ljubljani (SD ima tam svoj sedež).
Podrobno: V začetku julija je SD vložila tožbo proti Janši zaradi njegovih javnih izjav, povezanih z lastništvom omenjene vile. Okrajno sodišče v Velenju je nato konec oktobra lani izdalo zamudno sodbo - med drugim je odločilo, da mora Janša na Twitterju objaviti to opravičilo: "Tožena stranka, Ivan (Janez) Janša, se opravičujem tožeči stranki, stranki SD, za moje neresnične zapise na družbenem omrežju Twitter o tem, da SD posluje iz ukradene židovske vile na Levstikovi 15 v Ljubljani. Ta vila ni bila ukradena in je SD lastništvo na njej pridobila na zakonit način." To so v sporočilu za javnost navedli v stranki SD. Janši je sodišče naložilo tudi plačilo stroškov sodnega postopka.
Janša se je na sodbo pritožil, vendar s pritožbo ni uspel in tako je sodba postala pravnomočna. Po pritrditvi višjega sodišča v Celju bodo Socialni demokrati Janšo tudi pisno pozivali k izpolnitvi zdaj pravnomočne sodbe.
Zanimivo: Sodišče je med drugim ugotovilo, da morajo politične stranke sicer pokazati večjo stopnjo strpnosti do kritike, vendar je Janša prestopil mejo spoštovanja pravic drugi - vedoma in namerno je namreč zapisal neresnične žaljive trditve. Tviti, ki so jih obravnavali v tem primeru, so po mnenju sodišča žaljivi že sami po sebi. Sodišče je ugotovilo, da je Janša sporne trditve objavil ob zavedanju, da njihova vsebina ni resnična in da bo objavljeni informaciji sledil velik odziv javnosti.
Leto dni od padca Kabula, ženske izgubile številne svoboščine
Ključno: V ponedeljek je minilo leto dni odkar so v Afganistanu talibani znova prevzeli oblast. Čeprav so sprva napovedovali miroljubno vladavino, pa so na svoje obljube kmalu pozabili. Znova se je tako začelo zatiranje manjšin, političnih skupin in tudi žensk. Prav tako pa so v državi zatočišče znova poiskale številne teroristične skupne.
Podrobno: Združene države so po napadu na ameriška dvojčka 11. septembra ob veliki mednarodni podpori začele "vojno proti terorizmu". Kot posledica njihovega posredovanja so takrat oblast izgubili tudi talibani, vendar pa ti niso "vrgli puške v koruzo". V naslednjih letih so izvedli številne napade znotraj države. Mednarodna pomoč pa je zaradi obsežne korupcije začela kopneti. Leta 2013 je nato umik ameriške vojske začel že tedanji ameriški predsednik Barack Obama, lani pa se je vojska tudi zares umaknila. Le deset dni po umiku so oblast znova prevzeli talibani. A čeprav so sprva napovedovali mirnejšo vlado, trdili so namreč da so zavezani varovanju pravic žensk in manjšin, pa so njihove obljube že kmalu izvodenele. Po njihovem prevzemu oblasti so se namreč poročila o krutem in nečloveškem kaznovanju ter pretirani uporabi sile proti civilistom močno povečala.
Izpostaviti pa gre tudi, da so ženske bolj ali manj izgubile vse pridobljene pravice. Raziskava organizacije Save the Children, ki so jo izvedli maja in junija, v njej pa so intervjuvali okoli 1700 dečkov in deklic med devetimi in 17 leti, je po poročanju Euronewsa pokazala, da šol trenutno ne obiskuje več kot 45 odstotkov deklic, medtem ko je odstotek dečkov precej nižji (20 odstotkov). Ob tem so ugotovili tudi, da kar 26 odstotkov deklet kaže znake depresije, takšnih dečkov je 16 odstotkov. Talibani so ob tem ženskam omejili tudi možnost za delo, spodbujajo jih, naj ostanejo doma, znova pa so uvedli tudi pravila oblačenja za ženske. Tiste, ki so prej delovale v sodstvu, so zdaj postale tarča. Talibani so namreč iz zaporov izpustili številne svoje člane, ki so tam pristali tudi po zaslugi žensk v pravosodnih poklicih.
Skoraj celotno prebivalstvo Afganistana je bilo po umiku Zahoda pahnjeno v revščino, milijoni pa niso bili sposobni niti nahraniti svojih družin, potem ko je svet v odgovor na padec Kabula prekinil financiranje. Številni so se tako v luči tega in talibanske opresije odločili zapustiti državo, vendar so bili njihovi poskusi večinoma neuspešni.
Zanimivo: Talibanski prevzem oblasti je torej sprožil množično izseljevanje Afganistancev. Po podatkih Eurostata se je število Afganistancev, ki so zaprosili za azil v Evropski uniji (EU), mesec dni po menjavi oblasti več kot podvojilo. Julija 2021 je za azil v EU zaprosilo okoli 6500 Afganistancev, septembra pa se je to število povečalo na okoli 14.400 oseb iz Afganistana. V prvih mesecih leta 2022 je število prošenj sicer začelo upadati, vendar je bilo to še vedno precej višje od primerljivega obdobja lani.
Kam pa želi največ afganistanskih beguncev? Kot kažejo podatki je največje število oseb za azil zaprosilo v bogatih evropskih državah. Nemčija je na primer med lanskim avgustom in letošnjim aprilom prevzela tretjino vseh prišlekov (23.940). Druga najbolj priljubljena destinacija je Francija, ki je v istem obdobju sprejela 13.730 Afganistancev. A če gledamo podatek, koliko prošenj za azil glede na število prebivalcev je sprejela posamezna država, pa na vrhu lestvice nedvomno kraljuje prav naša Slovenija. Na 100.000 prebivalcev smo namreč prejeli kar 128 prošenj, vseh smo sprejeli 2705. Sledi Avstrija s 107 prošnjami ter Bolgarija s 105 prošnjami. Niti enega afganistanskega begunca medtem po zabeleženih podatkih niso prejele Madžarska, Malta in Lihtenštajn.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre
コメント