Ker gre za kompleksno temo smo se odločile, da prispevek razdelimo na dva dela. Za odgovore smo se obrnile na Gibanje za dostojno delo in socialno družbo – na naša vprašanja so odgovarjali predsednik društva Borut Brezar ter članici odbora za pravne zadeve v društvu Katarina Kogej in Manca Kramar. V tem prispevku bomo skušali odgovoriti na nekaj ključnih vprašanj, sicer se pa lahko tudi ti vedno obrneš na Gibanje ali pokukaš na njihovo spletno stran.
Dokazovanje elementov prikritega delovnega razmerja
Kot sta pojasnili Kogej in Kramar, gre za prikrito delovno razmerje, "če se razmerje med delavcem in delodajalcem navzven prikazuje drugače, kot je v resnici, z namenom izničenja ali zmanjšanja zaščite, ki se zagotavlja delavcem oziroma zaradi izogibanja plačila davkov in prispevkov". Obstoj delovnega razmerja predstavlja osnovni pogoj za upravičenost delavca do pravic, ki izvirajo iz Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).
Ko na sodišču ugotavljajo, ali gre za delovno razmerje ali ne, je pomembnih pet elementov:
osebno delo,
nepretrgano opravljanje dela,
odplačnost,
delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca,
vključenost v delovni proces delodajalca.
Vendar ti elementi so včasih zelo neoprijemljivi
Običajno je najtežje dokazati četrti in peti (zgoraj omenjeni) element delovnega razmerja. "V praksi imamo namreč veliko pojavnih oblik in intenzitet podrejenosti, zato mora delavec dokazati, da je sledil določenim navodilom, ki mu jih je delodajalec dal, kar pa je v poklicih z visoko stopnjo samostojnosti zapleteno," so dodali v Gibanju. Svetujejo, naj delavec pripravi čim več dokazov, da je delo opravljal v stalnem časovnem obdobju in v prostorih, ki so v lasti delodajalca, pa da je delal po urniku delodajalca in da si sam ni mogel sestavljati lastnega urnika. "Kot dokaz je koristna tudi udeležba na sestankih, posvetih, zborih in vseh drugih srečanjih, ki jih organizira delodajalec," so navedli. Poleg omenjenega pa je relevantno na primer tudi, ali je moral delavec pri delodajalcu napovedati odsotnosti, dopust.
Zanimalo nas je še, kaj nepretrgano opravljanje dela dejansko pomeni. Pri tem je zanimivo, da se element nepretrganosti ne ocenjuje abstraktno, "ampak glede na referenčno skupino delavcev, ki opravljajo delo enake vrste (vendar so v delovnem razmerju)". Sodišče je v primeru učiteljice, ki je delala preko avtorske pogodbe, zapisalo, da njeno delo ni bilo pretrgano, ker je trajalo od septembra do junija – tako delo namreč časovno ne odstopa od dela ostalih učiteljev, ki so v delovnem razmerju s to šolo. Dober dokaz, da je nekdo v prikritem delovnem razmerju, je tudi da so njegovi sodelavci, ki opravljajo bistveno podobno delo, zaposleni, sam pa sodeluje na primer preko s.p.-ja ali avtorske pogodbe.
V praksi je tako problem, ko ima delo nekoga nekaj elementov delovnega razmerja, vendar ni nujno, da gre za prikrito delovno razmerje. Eden od takih primerov je študentsko delo. "Pri presoji sodišča je pomembno vprašanje, ali gre za zlorabo instituta študentskega dela. Kadar študent oziroma dijak opravlja delo daljše časovno obdobje, v enakem časovnem obdobju in enakem obsegu, kot oseba v delovnem razmerju, gre za zlorabo študentskega dela. Študentsko delo se mora namreč opravljati začasno in občasno. Zato mora biti tožnik v takih primerih še posebej pozoren na dokazovanje trajanja dela oz. na element nepretrganosti," sta dodali Kogej in Kramar.
Posebej sta opozorili na nujnost spoštovanja roka za uveljavljanje sodnega varstva, ki je določen v 200. členu ZDR-1. "Če je delavec v prikritem delovnem razmerju, ki še traja (npr. pogodbeno sodelovanje z njim še ni bilo prekinjeno, ni dobil 'odpovedi'), mora delavec najprej delodajalca pisno pozvati, naj odpravi kršitev in mu izroči pogodbo o zaposlitvi. Če delodajalec tega v roku 8 dni ne stori, lahko delavec v roku 30 dni zahteva sodno varstvo pred delovnim sodiščem. Če pa je razmerje že prenehalo, pa ima delavec 30 dni časa od prenehanja delovnega razmerja (od dneva vročitve 'odpovedi'), da uveljavlja nezakonitost prenehanja in obstoj delovnega razmerja."
Obrneš se lahko na različne institucije
Če si v prikritem delovnem razmerju, te je morda preveč strah posledic, da bi ukrepala. Morda se ne bi rada zamerila delodajalcu, morda te je strah, da bi izgubila delo, ali pa da boš dobila nekakšen črni madež, etiketo, ki bi lahko odvrnila tudi potencialnega bodočega delodajalca. Vendar obstaja nekaj načinov, da omiliš te strahove. Lahko se obrneš na sindikat, ki je organiziran v podjetju oziroma na področju dejavnosti, s katero se ukvarjaš. "Pogosto je koristno tudi, da se izvede posvet z delodajalcem, kjer mu predstavnik sindikata in delavec sporočita, da se zavedata delavčevih pravic in do najbolj ustrezne rešitve pride izvensodno," so dodali v Gibanju.
Z nasveti ti lahko pomagajo tudi številna gibanja in združenja. Poleg Gibanja za dostojno delo in socialno družbo, se lahko obrneš na:
Anonimno pa se lahko obrneš še na Inšpektorat RS za delo.
Kaj pa sledi po prijavi na Inšpektorat?
Inšpektorat RS za delo lahko pri opravljanju nadzora pregleda pogodbe, ki jih ima sklenjene delodajalec s svojimi zaposlenimi (oz. s tistimi, ki "pogodbeno sodelujejo" z njim). "Kadar opazi, da obstaja večje število civilnopravnih pogodb, mora inšpektor preveriti okoliščine, v katerih osebe opravljajo delo in ugotoviti ali obstajajo elementi delovnega razmerja," so razložili v Gibanju.
Ko inšpektor ugotovi, da so kršitve hude, mora izdati upravno prepovedno odločbo - z njo prepove opravljanje dela delavcev ali delovnega procesa oziroma uporabo sredstev za delo do odprave nepravilnosti. Eden izmed primerov, ko mora inšpektor izdati upravno prepovedno odločbo, je, ko ugotovi, da delavci delo opravljajo na podlagi pogodb civilnega prava v nasprotju z zakonom, ki ureja delovna razmerja. "To pomeni, da mora delodajalec na zahtevo inšpektorja ustaviti delo in v tistem času delavec dela ne sme opravljati. Ko inšpektor izda prepovedno odločbo, mora hkrati delodajalcu odrediti, da izda delavcu v roku 3 dni pogodbo o zaposlitvi ustrezno za delovno mesto, ki ga je opravljal do trenutka nadzora (na podlagi nezakonite civilne pogodbe). Če delavcu ni vročena pogodba v določenem roku, lahko v 30 dneh zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem," sta dodali Kogej in Kramar.
Četudi to, da delavec prijavi delodajalca Inšpektoratu, ni zakonit razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, pa se v praksi vseeno lahko zgodi, da delodajalec odpusti delavca. Če pride do tega, mora delavec uveljavljati sodno varstvo na delovnem sodišču. Za postopek na delovnem sodišču pa veljajo posebne določbe Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1). Delavca varujejo kot šibkejšo stranko. Delavec se lahko na sodišču zastopa tudi sam, pooblaščenca pa potrebuje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi. Kogej in Kramar sta pri tem pojasnili, da "v tem primeru ZDSS-1 določa, da stranka procesna dejanja lahko opravlja tudi po pooblaščencu, ki je predstavnik sindikata oziroma združenja delodajalcev, če ga ta zaposli za zastopanje svojih članov, in je opravil pravniški državni izpit".
Če obstoj prikritega delovnega razmerja ugotovi inšpektor, lahko delodajalcu naloži le, naj delavcu izroči pogodbo o zaposlitvi. Razmerje lahko ureja torej le za naprej, nima pa pristojnosti ugotoviti obstoja delovnega razmerja za nazaj. To pristojnost ima le sodišče. "Zato se delavcu priporoča, da po pridobitvi pogodbe o zaposlitvi na podlagi ugotovitve kršitve s strani inšpektorata, vloži še tožbo na sodišče. Delovno sodišče bo lahko ugotovilo obstoj delovnega razmerja od trenutka, ko so bili izpolnjeni pogoji (lahko več let nazaj) in bo glede na to od takrat delavcu priznalo vse pravice, ki mu pripadajo," sta še poudarili Kogej in Kramar.
Poslušaš lahko tudi zanimiv radijski prispevek na RTV o prekarnosti z Direktorjem Inštituta za študije prekariata Črtom Poglajnom iz leta 2017.
Kdo prenaša finančna bremena postopkov?
Sodišče lahko, po 38. členu ZDSS-1, tudi odloči, da mora delodajalec kriti vse stroške za izvedbo dokazov, tudi če delavec v sporu ni v celoti uspel, pa zaradi tega niso nastali posebni stroški. Sodišče lahko odloči tudi, da, če je delavec v postopku sodeloval brez pooblaščenca ali ga je zastopal predstavnik sindikata, pa v sporu ni v celoti uspel, vsaka stranka krije svoje stroške zastopanja.
"Delavcu so tako v primeru, da sodišče ugodi njegovemu zahtevku, povrnjeni stroški uveljavljanja sodnega varstva," so pojasnili v Gibanju. Tudi če v sporu izgubi, pa lahko sodišče odloči, da mu ne bo naložilo plačila stroškov toženca – kriti bo tako moral le lastne stroške. Zakon o sodnih taksah v točki 2.2. (opombi 2.2.) določa, da v nekaterih sporih delavec ne plača sodne takse. Dodali so, da sodne takse ne rabi plačati "delavec v individualnih delovnih sporih o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja in dijak ali študent v individualnih delovnih sporih zoper organizacijo oziroma delodajalca v zvezi s kadrovsko štipendijo ter začasnim ali občasnim opravljanjem dela. Takse tudi ne plača delavec kot tožnik v individualnih delovnih sporih o posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, ki niso premoženjske narave".
Za osebe v slabšem finančnem položaju pa je na voljo tudi brezplačna pravna pomoč, ki lahko pomeni celotno ali delno zagotovitev sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. "Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla kriti stroškov sodnega postopka, oziroma stroškov nudenja pravne pomoči," sta pojasnili Kogej in Kramar.
M. L.