Si gledala Evrovizijo? Zmagala je Švica, in sicer s 591 točkami. Na drugo mesto se je z 547 glasovi uvrstila Hrvaška. Slovenska predstavnica Raiven, ki je nastopila s skladbo Veronika, je s 27 točkami pristala na 23. mestu. Če te zanima več o Evroviziji, zmagovalcih iz prejšnjih let in "highlightih" tega tekmovanja, pa si lahko prebereš tudi naš zadnji članek.
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če uživaš na sončku ali v senčki) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!
Začetek kampanje pred evropskimi volitvami in referendumi
Ključno: Stekla je uradna volilna kampanja pred volitvami poslancev iz Slovenije v Evropski parlament, ki bodo 9. junija. Hkrati z volitvami bodo potekali trije posvetovalni referendumi.
Podrobno: Ob glasovanju za predstavnike v evropskem parlamentu bomo glasovali tudi na referendumih o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o uvedbi preferenčnega glasu za volitve v državni zbor (DZ) ter o rabi konoplje. Glede slednjega je ustavno sodišče zavrnilo predlog za zadržanje, ki sta ga 29. aprila vložili opozicijski SDS in NSi.
Na volitvah bo nastopilo 11 list: NSi, Vesna, SLS, SD, Gibanje Svoboda, SDS, Levica, Resni.ca, skupna lista strank DeSUS in Dobra država, Zeleni Slovenije in Nič od tega. Predlogu liste, ki ga je v petek zvečer vložila Piratska stranka Slovenije, ni bilo priloženo zadostno število podpisov podpore volivcev, zato je DVK listo zavrnila. V skladu z zakonom o volitvah poslancev iz Slovenije v Evropski parlament lahko politična stranka vloži listo kandidatov, če je podprta s podpisi najmanj 1000 volivcev, Piratska stranka pa je predlagani listi priložila 903 obrazce s podpisi podpore volivcev. Piratska stranka je napovedala, da se bo zoper odločitev DVK pritožila.
Zanimivo: Po smrti publicistke in aktivistke Mance Košir, ki je kandidirala na listi stranke Vesna na evropskih volitvah, bo ta nastopila z osmimi kandidati, prostor, kjer bi bilo zapisano njeno ime, pa bo ostal prazen, je sklenila DVK.
Akt o svobodi medijev stopil v veljavo
Ključno: V torek je v veljavo stopil akt o svobodi medijev, ki naj bi zaščitil novinarje v EU pred pritiski, državljanom pa zagotovil dostop do neodvisnih medijskih vsebin.
Podrobno: Akt vzpostavlja skupni okvir za medijske storitve na notranjem trgu EU in uvaja ukrepe za zaščito novinarjev in medijskih hiš pred zunanjimi pritiski ter vsemi oblikami vmešavanja v uredniške odločitve medijev. Državljanom unije pa zagotavlja pravico do dostopa do pluralnih informacij.
Med drugim je novost, da bodo morali vsi mediji, ne glede na njihovo velikost, v nacionalni podatkovni zbirki objaviti informacije o svojih lastnikih, tudi če so neposredno ali posredno v državni lasti. Postopki financiranja javnih medijev bodo morali biti pregledni in objektivni, financiranje pa trajno in predvidljivo. Mediji bodo morali poročati tudi o sredstvih, ki jih bodo prejeli iz državnega oglaševanja, in održavni finančni podpori, tudi iz držav nečlanic EU.
Novinarje pa naj bi akt zaščitil pred pritiski, kot je siljenje v razkritje virov. Uporaba vohunske programske opreme proti novinarju je upravičena le kot skrajni ukrep, če jo odredi neodvisen pravosodni organ za preiskavo hudega kaznivega dejanja, ki ga je osumljen novinar.
Nova zakonodaja poleg tega ureja odnos med velikimi spletnimi platformami in mediji. Velike platforme ne bodo več mogle brisati vsebin, ki jim ne ustrezajo, temveč bodo morale vsak poseg vanje utemeljiti. Ob tem vzpostavlja tudi nov Evropski odbor za medijske storitve, ki bo sestavljen iz nacionalnih medijskih organov in bo svetoval Evropski komisiji pri spodbujanju dosledne uporabe določb akta o svobodi medijev.
Zanimivo: Evropska komisija je predlog akta o svobodi medijev predstavila 16. septembra 2022. Evropski parlament je akt o svobodi medijev sprejel sredi marca letos, dva tedna kasneje pa so ga potrdile še države članice EU.
Vlada sprožila postopke za priznanje Palestine
Ključno: V četrtek je vlada sprožila postopke za priznanje Palestine, do 13. junija pa bo odločitev poslala v DZ.
Podrobno: Začnimo na začetku. Ko je zunanja ministrica Tanja Fajon prejšnjo nedeljo obiskala Izrael in Zahodni breg ter se sestala z izraelskim kolegom Israelom Kacem, mu je pojasnila, da priznanje Palestine za Slovenijo ni več vprašanje. Izrael je pozvala, naj opusti načrtovano ofenzivo na Rafo. V torek je sporočila, da Slovenija ostro obsoja izraelski napad na Rafo in Izrael poziva, naj ustavi vojaško operacijo v mestu na skrajnem jugu Gaze. Poudarila je, da morajo mejni prehodi v Gazi, vključno s prehodom Rafa, ki so ga zavzele izraelske sile, ostati odprti, da bi humanitarna pomoč lahko prišla v enklavo. Hamas je sicer v ponedeljek sprejel predlog za premirje, Izrael pa ne.
V sredo je več kot 350 intelektualk in intelektualcev podpisom peticije pozvalo premierja Roberta Goloba in zunanjo ministrico k priznanju Palestine. Ob tem so premierja in ministrico pozvali k odstopu če Slovenija ne prizna Palestine do konca maja. Skupina študentov pa je zasedla prostore ljubljanske fakultete za družbene vede ter tako izkazala solidarnost boju Palestincev, pri zasedbi pa namerava vztrajati, dokler fakulteta in univerza ne bosta jasno obsodili genocida v Gazi. Naslednji dan je vlada sprožila postopke za priznanje Palestine. Golob je zagotovil, da je koalicija glede priznanja enotna, v opoziciji pa so izrazili mnenje, da takšna poteza ne bo prispevala k umiritvi razmer na Bližnjem vzhodu, prej nasprotno.
V petek je Slovenija bila med državami, ki je na izrednem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov potrdila resolucijo, ki ponovno poziva Varnostni svet, naj priporoči sprejem Palestine v ZN in širi obseg pravic, ki jih ima Palestina v ZN kot država opazovalka.
Zanimivo: Ameriški predsednik Joe Biden je dejal, da bodo ZDA Izraelu v primeru obsežne vojaške kopenske ofenzive na Rafo prenehale pošiljati bombe in drugo orožje. V ZDA so že 7. 5. potrdili, da so zato začasno ustavili dobavo pošiljke bomb Izraelu. Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je na to odzval rekoč, da se bo Izrael na območju Gaze boril sam, če bo treba. Medtem je, po oceni agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA), iz Rafe na jugu Gaze je od ponedeljka, odkar je Izrael okrepil vojaške operacije v tem mestu, zbežalo že okoli 110.000 ljudi.
Stavke in pogajanja
Ključno: Ministrstvo za javno upravo je pripravilo predlog interventnega zakona za uresničitev odločbe ustavnega sodišča glede sodniških plač. Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so se dogovorili, da bodo poskušali stebrna pogajanja pohitriti in jih v 14 dneh v ključnih točkah pripeljati do konca. Medtem so potekale stavke različnih delavskih skupin.
Podrobno: Odločba ustavnega sodiča glede sodniških plač z letom 2025 predvideva zvišanje plačnih uvrstitev za največ tri plačne razrede sodnikom prve stopnje. Ministrstvo predlaga izenačitev uvrstitve okrajnega sodnika svetnika z najnižjim plačnim razredom poslanca, vrhovnega sodnika svetnika pa z najnižje uvrščenim ministrom. Sodni svet meni, da predlog zakona o načinu izvršitve odločbe ustavnega sodišča o sodniških plačah ne pomeni izpolnitve odločbe ustavnega sodišča. Povedali so, da predlog ne sledi stališču sodišča, da morajo biti veje oblasti enakopravne in relativno primerljive tudi glede materialnega statusa njihovih funkcionarjev.
Medtem so se predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja dogovorili, da bodo poskušali stebrna pogajanja pohitriti in jih v 14 dneh v ključnih točkah pripeljati do konca. Vladna stran je ob tem predstavila predlog bistvenega dviga plač direktorjev v javnem sektorju. Sindikati pričakujejo, da bo to vplivalo tudi na dvige uslužbencev. Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) je na predsednika vlade Roberta Goloba naslovil pismo, v katerem ga opozarja na kršitev stavkovnega sporazuma. Prepričani so, da vladni pogajalski predlog ne odpravlja plačnih nesorazmerij v vzgoji in izobraževanju, zato vlado sprašujejo, ali je odstopila od dogovorjenega cilja.
Sindikat delavcev prometa in zvez je zaradi neukrepanja na inšpektorat za delo naslovil uradno prijavo delodajalcev v panogi cestnega tovornega prometa, ki svojim zaposlenim ne plačujejo poklicnega zavarovanja. Ocenjuje, da so vozniki in država letno oškodovani za 30 milijonov evrov. Poleg tega so osmo sredo po vrsti stavkali zaposleni na upravnih enotah, razlog ostajajo nizke plače in preobremenjenost. Predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk je napovedal, da bodo 15. maja stavko zaostrili na 36 od 58 upravnih enot, če z ministrstvom ne bodo sklenili dogovora. Sindikat poštnih delavcev je za 3. junij napovedal stavko, saj naj poslovodstvo ne bi pristalo niti na najmanjše zahteve za izboljšanje delovnih pogojev. Drugi reprezentativni sindikat v družbi, Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije, je izrazil podporo stavki in za prihodnji teden v Mariboru napovedal protestni shod.
Zanimivo: Mimogrede, v Zdravniški zbornici Slovenije so začeli zbirati 5000 podpisov volivcev za vložitev predloga zakona o spremembi kazenskega zakonika z vzpostavitvijo kaznivega dejanja napada na zdravstvenega delavca, ko ta izvaja zdravstveno obravnavo. Šestdesetdnevni rok za zbiranje podpisov se izteče 8. julija.
Rusija začela priprave na vaje s taktičnim jedrskim orožjem
Ključno: Rusija je začela priprave na vaje s taktičnim jedrskim orožjem, ki bodo potekale v bližini meje z Ukrajino, vključevale bodo tako letalstvo kot mornarico. Ukaz za vaje je izdal predsednik Vladimir Putin.
Podrobno: Cilj vaj je povečanje pripravljenosti na uporabo jedrskega orožja pri izvrševanju taktičnih nalog. Vaje bodo potekale v odgovor na napade in za zagotavljanje ozemeljske enotnosti in suverenosti države zaradi "groženj nekaterih zahodnih uradnikov". V vajah bodo sodelovale enote južnega vojaškega okrožja, ki delujejo tudi na zasedenih ukrajinskih ozemljih.
Putin retoriko jedrskih groženj uporablja vse od začetka napada na Ukrajino. Februarja je v svojem govoru o stanju v državi opozoril na resnično tveganje jedrske vojne. Lani je Rusija preklicala ratifikacijo pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov in prekinila sodelovanja z ZDA pri pogodbi o omejevanju strateške jedrske oborožitve Novi Start.
Medtem je Putin v torek prisegel za peti mandat. Na slovesnost v Kremlju so bili povabljeni diplomatski predstavniki vseh tujih držav, večina članic EU pa se inavguracije ni udeležila. Ob 79. obletnici zmage nad nacistično Nemčijo pa je dejal, da so ruske jedrske sile vedno v pripravljenosti in da Rusija ne bo dovolila nobenih groženj Zahoda. Na Rdečem trgu je potekala tradicionalna vojaška parada
Zanimivo: Ameriški predsednik Joe Biden je državnega sekretarja Antonyja Blinkna pooblastil, da Ukrajini nameni dodatno vojaško pomoč za obrambo pred rusko agresijo v vrednosti 400 milijonov dolarjev. ZDA bodo Ukrajini med drugim poslale rakete patriot in stinger, oklepna vozila bradley, druge oklepnike, rakete za uničevanje tankov javelin in drugo strelivo. Omenimo še, da je ukrajinska varnostna služba SBU je sporočila, da je pridržala dva ukrajinska polkovnika, ki naj bi v sodelovanju z Moskvo načrtovala umor ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Ta je 9. 5. odpustil šefa svojih telesnih stražarjev Sergija Ruda.
Drugo dogajanje v minulem tednu
Začnimo v Sloveniji. Slovenija bo do leta 2029 - glede na pričakovano razliko v stopnjah gospodarske rasti - po BDP na prebivalca po standardu kupne moči prehitela Italijo in se precej približala Združenemu kraljestvu ter Franciji, kažejo najnovejše projekcije IMF. Je pa še eden od slovenskih agroživilskih velikanov, skupina Panvita, prešla v roke hrvaške storitvene družbe Mplus. Posel je vreden 50 milijonov evrov in bo po pridobitvi vseh potrebnih soglasij omogočal rast, so sporočili iz Panvite. Sedež in vodstvo družbe, ki ima 700 zaposlenih in obdeluje 3500 hektarjev zemljišč, ostajata v Rakičanu. V KGZS so zaskrbljeni nad usodo državnih kmetijskih zemljišč, ki jih najema Panvita.
Predstavniki Mladih zdravnikov Slovenije so o možnostih za izboljšanje razmer v zdravstvu govorili z ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel. Pri tem niso dosegli nikakršnega preboja glede stavke zdravnikov, niti glede tega, da bi se dogovorili za možne rešitve denimo glede nasilja nad zdravstvenimi delavci, sta povedala predstavnika Luka Puzigaća in Polona Gams. Mlade zdravnike ob tem skrbi predvsem odhod kadra, saj se s tem podaljšujejo čakalne dobe in poglabljajo težave zdravstva. Ministrica je sestanek označila za zelo konstruktiven in napovedala preučitev nekaterih predlogov. Če smo že pri zdravstvu, dodajmo še, da nadzorna komisija po koncu sistemskega nadzora ljubljanske psihiatrične klinike, uvedenega zaradi pričevanj o domnevnem nasilju zaposlenih nad pacienti, v poročilu ni nedvoumno potrdila nasilja, je pa ugotovila več sistemskih nepravilnosti.
Gremo še v tujino. Na predsedniških volitvah v Severni Makedoniji je zmagala kandidatka desne opozicijske stranke VMRO-DPMNE Gordana Siljanovska Davkova. VMRO-DPMNE je slavila tudi na parlamentarnih volitvah, na katerih je prejela 43,2 odstotka glasov. John Swinney pa je uradno prisegel kot novi predsednik škotske vlade. Vodja Škotske nacionalne stranke (SNP) je ob tem napovedal, da si bo prizadeval za škotsko neodvisnost in za boj proti revščini otrok. Hrvaški predsednik Zoran Milanović je podelil mandat za sestavo nove vlade dosedanjemu hrvaškemu premierju in predsedniku stranke HDZ Andreju Plenkoviću. To bo tretja zaporedna Plenkovićeva vlada in 16. hrvaška vlada po osamosvojitvi države.
Letošnji april je bil enajsti mesec zapored, ko so podnebni znanstveniki zabeležili rekordno visoke temperature, ter prvi april v zgodovini z globalno povprečno temperaturo nad 15 stopinjami Celzija, so pokazali podatki službe EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus. Dodajmo, da je nekdanji predsednik ZDA Donald Trump direktorjem naftnih podjetij v ZDA obljubil, da bo odpravil vse politike v korist okolja, če zberejo milijardo dolarjev za njegovo predsedniško kampanjo, je poročal ameriški časnik Washington Post. Množica poljskih kmetov in sindikalistov pa je s sloganom Dol z zelenim dogovorom protestirala proti evropskemu načrtu za okolju prijaznejše kmetijstvo. Poljski kmetje so prepričani, da dogovor škodi gospodarstvu, pozvali pa so tudi k referendumu o tem vprašanju.
Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre
Comments