Za nami so prvomajski prazniki, med katerimi je marsikdo zbežal tudi v kakšne toplejše kraje. Zadnja leta so med popotniki močno priljubljene nekatere države na Bližnjem vzhodu, pa tudi v Afriki in Aziji, kjer je doma "barantanje".
Jordanija, Maroko, Egipt, Tajska, Indija ... Pogajanje o ceni je tam prava umetnost, vrlina. Marsikje te bodo v trgovino zvabili z darilci, s ponujenim čajem, prigrizkom ali pa z obljubo po "dobri ceni".
"Good price my friend," so besede, ki odzvanjajo po njihovih tržnicah, bazarjih. Pa so cene res tako dobre?
Običajno ne. Pogosto spretni trgovci svoje artikle ponudijo po precej višji ceni, kolikor sicer izdelek dejansko stane. Včasih je ponujena cena celo 70 odstotkov višja od realne. Naloga kupca pa je, da z barantanjem (ravno obratno od dražbe) ceno zniža. A kako to najbolj spretno narediti?
Ne pokažite, da vam je artikel všeč. Če bo prodajalec zavohal vašo željo ali potrebo, bo izdelku cena nenadoma močno narasla. A pazite - če boste izražali popolno nezanimanje, se trgovcu morda ne bo zdelo niti vredno pogajati z vami. Zato bodite zmerni pri zanimanju - pokažite, da vas je izdelek pritegnil, a hkrati ostanite trdni pri pogajanju.
Pri tem vam lahko pomaga tudi, če si že pred barantanjem postavite najvišjo možno ceno, ki ste jo pripravljeni plačati za izdelek. Za maroški šal ste tako na primer pripravljeni odšteti največ 10 evrov in, ko vam ga bo trgovec ponudil za 20 evrov ali več, boste točno vedeli, kaj je vaš maksimum. Ceno skušajte zbiti pod vašo mejo, sicer pa vsaj do meje.
Ne hitite v pogajanjih. Barantanje je umetnost, zato si zanj vzemite čas. Če se vam bo mudilo, se lahko zgodi, da prehitro popustite pri ceni in domov odnesete artikel, ki vam sploh ni všeč oz. ga ne potrebujete, ali pa da od pogajanj odstopite prehitro in tako ostanete brez izdelka, ki bi ga lahko dobili po zares dobri ceni. V vsakem primeru pa imate lahko z daljšim pogajanjem tudi več uspeha.
Obiščite več trgovin in več stojnic, pridobite različne cene, informirajte se. Saj veste, oseba, ki ve več, ima moč. Zagotovo so cene na tržnicah nižje, kot so v njihovih trgovinah. Ob tem imejte v mislih tudi, koliko izdelek stane v Sloveniji. Vaš cilj je zagotovo vsaj ta, da ceno spustite nižje od tistih na slovenskem trgu. Na ta način boste še vedno v plusu.
Če ne pridete do skupne cene, se ne bojte odkorakati stran. Velikokrat bo trgovec pritekel za vami in ponudil novo, nižjo ceno. Če tega ne naredi, ste morda resnično ponudili nekoliko premalo denarja, mogoče pa je tudi, da niste izkazali dovolj interesa in se trgovcu zato ne zdi vredno pogajati se z vami. To se lahko še toliko pogosteje zgodi v sezoni, ko je na tržnici veliko turistov. Prodajalci bodo namreč kmalu dobili nove "žrtve", a brez skrbi - tudi vas čaka še veliko stojnic, kjer lahko znova preizkusite svoje pogajalske sposobnosti. Tokrat morda tudi z informacijo, pod kakšno ceno trgovec ni pripravljen iti.
Ne pozabite pa seveda tudi na osnove. Naučite se kakšno njihovo besedo, s čimer boste izkazali tudi spoštovanje do njihove kulture. Ko sklenete dogovor, ki ste ga zahtevali (prodajalec je ceno spustil k vaši), ne odstopajte. V nasprotnem primeru bodite pripravljeni tudi na morebitno slabo voljo. Ne sprejmite pomoči uličnih "svetovalcev", ki se vam ponudijo za prevajanje in pomoč pri navigiranju tržnice, saj bodo na koncu od vas zahtevali plačilo. Trgovcu povejte, da ste revni, morda le študent in da si takšnih cen zagotovo ne morete privoščiti.
Predvsem pa naj vam ne bo hudo, ker ste zbili ceno. Verjemite - prodajalec z vami ne bi sklenil dogovora, če ne bi imel profita. In pa - uživajte! Barantajte, pogovarjajte se, uživajte v barvah, v okusih in vonjih začimb, parfumov. Opazujte ljudi in trgovce, začutite njihovo kulturo. In vzemite pogajanja kot nekakšen družabni dogodek, teater, umetnost.
M. P.
Opmerkingen