Februar zaznamovala invazija Rusije na Ukrajino

Teh mesečnih pet začenjamo z res težko novico - Rusija je namreč 24. februarja sprožila obsežno invazijo na Ukrajino. Dogajanje z odtenkom ozadja smo skušale povzeti, pomembno pa je, da preveriš tudi podrobnosti in da spremljaš prihodnje dogajanje. Nadaljujemo z novicama iz primorske in mariborske univerze - prva se navezuje na rastočo ksenofobijo, druga pa na plačljive poskuse zviševanja ocene (v tem prispevku najdeš tudi povezavo do peticije). Sledijo novice okoli reforme plačnega sistema (in protesti, vezani nanjo), novica o digitalnih bonih za 150 evrov (in kdaj jih bo mogoče uveljaviti), za konec pa smo povzele še olimpijske uspehe Slovenije v Pekingu.

Vir: Pexels
Vojna v Ukrajini

Rusija je 24. februarja sprožila obsežno invazijo na Ukrajino in s tem močno zaostrila rusko-ukrajinsko vojno, ki se je začela leta 2014. Gre za največji konvencionalni vojaški napad na evropskih tleh vse od druge svetovne vojne.


Ruski predsednik Vladimir Putin je že leta 2021, ko se je začela ruska vojaška krepitev, kritiziral širitev Nata po letu 1997, saj je to videl kot grožnjo varnosti svoje države. Zahteval je, da se Ukrajini zakonsko prepove pridružitev Natu. Kakorkoli, kljub krepitvi ruske vojske so ruski uradniki od 12. novembra lani do 20. februarja letos večkrat zanikali, trditev, da bi Rusija imela namen napasti Ukrajino. Ključno vlogo v sporu igrata samooklicani državi v regiji Donbas v vzhodni Ukrajini Doneška ljudska republika in Luganska ljudska republika. Rusija ju je 21. februarja uradno priznala in na njuno ozemlje poslala vojsko. Svet ruske federacije pa je že 22. februarja soglasno pooblastil Putina za uporabo vojaške sile zunaj meja Rusije. Čez dva dni je Putin napovedal posebno vojaško operacijo v vzhodni Ukrajini. Nekaj minut po napovedi so ruske rakete začele obstreljevati kraje po celotni Ukrajini, tudi glavno mesto Kijev. Kmalu so v državo vstopile ruske kopenske sile. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uvedel vojno stanje in prekinil diplomatske stike z Rusijo. Uvedel je tudi ukaz o splošni mobilizaciji.

Vir: Pexels

Za zaostritvijo so prišle obsodbe mednarodne skupnosti, ki so rezultirale v novih sankcijah proti Rusiji. Dogajanje so pospremili tudi protesti, ki so potekali po vsem svetu, tudi v Rusiji, kjer je režim protestnike množično zatiral. Situacija se spreminja iz dneva v dan, iz ure v uro. Med žrtvami je tudi veliko civilistov, iz Ukrajine je zbežalo že več kot pol milijona ljudi. Trenutno potekajo mirovni pogovori. Prvi krog mirovnih pogovorov za prekinitev spopadov še ni obrodil sadov.


Žrtvam lahko pomagate tudi vi, in sicer tako, da jim nudite zavetje (za to lahko pokličete na telefonsko števiko 040 853 421, ki jo je vlada vzpostavila za ta namen, ali pišete na info.ukrajina@gov.si). Rdeči Križ, Karitas, Unicef Slovenija in Adra Slovenija zbirajo tudi donacije.


Univerzitetne dogodivščine

Študentke proti nacionalizmu (ŠPON) so v začetku februarja opozorile na rastočo ksenofobijo, ki jo opažajo v Univerzi na Primorskem. Na koprski Fakulteti za humanistične študije (FHŠ) so v obvestilu prosili, naj se tuji študentje prvi teden po novoletnih praznikih ne udeležujejo predavanj v živo, če so med prazniki šli domov. Tako so, po mnenju ŠPON, posredno poskušali vsiliti zgodbo, da so se slovenski študenti obnašali bolj odgovorno (so se bolj izolirali) glede na čas epidemije, v stiku z drugimi pa so bili tuji študenti. Študentke proti nacionalizmu so opozorila tudi, da tuji študenti na tej univerzi doživljajo diskriminatoren odnos zaposlenih tudi z razlikami pri ocenjevanju in z verbalnim nasiljem (kot so napisali na Radiju Študent, je na primer profesorica študentki na enem izmed predavanj zabičala, da mora pri pogovoru z njo uporabljati knjižno slovenščino, med predavanji pa je pogosto izpostavljala študentkin naglas).


V mariborski univerzi so za letošnje leto sprejeli spremembe pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja. Vsak poskus zviševanja ocene bo po novem plačljiv, saj je kategoriziran kot komisijski izpit. Temu predlogu so se študenti že uprli - peticijo lahko podpišeš tudi ti.

Vir: Pexels
Grenko-kisle bonbonjere

Vzorec je že znan. Janez Janša je že leta 2008 vpeljal (precej nestrateško) reformo plačnega sistema, ker je mislil, da bo s tem dobil volitve. Takrat je šel v smer enotnega plačnega sistema, tokrat pa se, nasprotno, usmerja bolj ciljano. Pa si poglejmo primer. Zdravniki so zares na začetku poklicne poti slabo plačani, sploh upoštevajoč število let, ki ga vložijo v izobraženje in glede na odgovornost, ki jo nosijo na plečih. Res je, da to načeloma velja za večino poklicev - ko stopiš v neko podjetje, verjetno nisi na najbolj plačani poziciji (no, razen če imaš veze). No, pri zdravnikih pa je to obdobje res zelo dolgo.


A z reformo se zadeve za mlade zdravnike niso nič kaj dosti spremenile. Sicer bi se jim povišala plača za nekaj sto evrov (kar za običajnega smrtnika sicer ni tako malo !), ampak ob tem bi se najbolje plačanim zdravnikom plače zvišale v povprečju za eno plačo mlajšega zdravnika. S tem, ko je naš premier zvišal plače zdravnikom, pa so seveda vstali tudi ostali, ki (v veliki meri upravičeno) zahtevajo zvišanje plač. Stavkalo je 50 tisoč uslužbencev bolnišnic, vstajajo pa tudi drugi uslužbenci v javnem sektorju (poudariti je treba, da so številni plačani bisveno slabše, tudi ob upoštevanju izobraževanja in odgovornosti). Problem pa je seveda, da je treba te dvige tudi financirati. Hkrati pa deliti (omenjene in druge) predvolilne bonbonjere. Vprašanje pa je, kdaj bo spet počilo. Aja, ob tem raje ne zaidimo še na primerjavo s plačo ostalih smrtnikov, ki so prepuščeni trgu, pa o tem, da ljudje ostajajo brez osebnih zdravnikov.


Digitalne bo(nbo)ne bo mogoče vnovčiti 15. junija

Državni zbor je konec februarja sprejel zakon o spodbujanju digitalne vključenosti, ki med drugim prinaša digitalne bone v vrednosti 150 evrov. Letos jih bodo prejeli dijaki, študenti in učenci zadnjega triletja osnovne šole. Dijaki in študenti bodo lahko z boni kupili računalniško opremo pri ponudnikih s sedežem v Sloveniji. Starejši od 55 let in upokojenci pa se bodo lahko udeležili subvencioniranih tečajev s področja digitalne povezljivosti. Zakon, ki bo ponudil še nekatere druge ukrepe, je vlada pripravila z namenom povečanja digitalne razvitosti gospodarstva in celotne družbe.

Vir: Pexels

Super, dodatni predvolilni bonbončki! No, čeprav minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič zanika, da gre za predvolilne sladkarije rekoč, da bo bone mogoče unovčiti po volitvah - 15. junija.


Slovenski olimpijski uspehi

Kot ponavadi, pa nas slovenski športniki resnično lahko spravijo v dobro voljo. Čeprav so tudi v Pekingu zaradi pandemije covida-19 veljale številne omejitve, so se slovenski športniki odlično odrezali. Medalje je osvojilo 29 od 91 držav, ki so se udeležile iger. Slovenija je po številu medalj na državo na 15. mestu, osvojili smo kar sedem odličij - dve zlati, tri srebrne in dve bronasti.


Zlato je osvojila smučarska skakačica Urša Bogataj, zlata medalja pa ji je pripadla tudi v mešani tekmi, skupaj z Niko Križnar, Timijem Zajcem in Petrom Prevcem. Srebrno medaljo sta osvojila deskar Tim Mastnak in alpski smučar Žan Kranjec. Poleg tega je pripadla tudi smučarskim skakalcem Lovru Kosu, Timiju Zajcu, Petru Prevcu in Cenetu Prevcu v ekipni tekmi. Bronasto medaljo pa je osvojila smučarska skakačica Nika Križnar, pa tudi deskarka Gloria Kotnik. Največ medalj (37) je sicer osvolija Norveška, sledi ji Nemčija (27), na tretjem mestu pa je Kitajska (15).


Sporoči nam, kako se ti zdi naša rubrika mesečnih pet? Vesele bomo tvojih predlogov, pripomb in/ali pohval!


Tvoje starejše sestre