top of page

Nor november

Mesec je znova naokoli in me znova povzemamo dogajanje, ki je stresalo tla v tem hladnem mesecu. Na podnebni konferenci COP26 v Glasgowu so sklenili podnebni dogovor, s katerim pa niso vsi zadovoljni. Znova se je dogajala drama na področju (političnega) kadrovanja. Stanje migrantov in prosilcev za azil na meji med Poljsko in Belorusijo je zaskrbljujoče. Nemčijo bo vodila koalicija v barvah semaforja, nedavno pa je zaživel portal Ona ve s ciljem povečati delež žensk, ki nastopajo v medijih in na javnih dogodkih. Priporočamo, da si vsaj nekatere od navedenih tem pogledate še podrobneje - mogoče bomo o katerih pisale tudi Starejše sestre. ;)

Vir: Pexels

V Glasgowu so sklenili podnebni dogovor


Na podnebni konferenci COP26 v Glasgowu so sklenili podnebni dogovor. Njegov cilj je zmanjšati najhujše posledice podnebnih sprememb, vendar nekateri voditelji in aktivisti pravijo, da ne gre dovolj daleč. Sporazum – čeprav ni pravno zavezujoč – bo določil globalno agendo o podnebnih spremembah v naslednjem desetletju. COP26 se je zaključil z dogovorom več kot 200 držav. Vendar pa obljube ne segajo tako daleč, da bi omejile tudi dvig temperature na 1,5 stopinje Celzija. Do dogovora je prišlo kljub posredovanju Kitajske in Indije v zadnjem hipu z željo, da bi dosegli bolj ohlapne zaveze glede uporabe fosilnih goriv.


Izsledki poročila Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) so pokazali, da so človeške dejavnosti, kot so kurjenje premoga, plina in nafte, sečnja gozdov in kmetijstvo, povzročile izpuste toplogrednih plinov, ki so od začetka 20. stoletja segreli planet za okoli 1,1 stopinje Celzija. Še posebej problematično je kurjenje premoga - omenjeni podnebni dogovor pa je prvi podnebni dogovor, ki izrecno načrtuje zmanjšanje uporabe premoga.


Poznavalci sicer menijo, da dogovor ne vsebuje vsega, kar bi bilo potrebno, da bi se izognili nevarnemu dvigu globalnih temperatur in pomagali državam, ki se spoprijemajo z naravnimi katastrofami. Kot je dejal generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, dogovor ne izpolnjuje zahtev znanosti, da bi omejili globalno segrevanje za še sprejemljivih 1,5 stopinje Celzija.

Vir: Pexels

Nadaljevanje sage vprašljivega (političnega) kadrovanja


Na začetku meseca je nadzorni svet krivdno razrešil Andreja Ribiča z mesta prvega moža Elektra Ljubljana električne energije. Razrešil naj bi ga generalni sekretar vladajoče SDS Borut Dolanc, in sicer kar v pisarni vodje poslanske skupine Danijela Krivca v državnem zboru. Od njega je zahteval, da zapusti vrh podjetja, ki ga je vodil več kot deset let.


Na Ribiča naj bi pritiskali Dolanc, minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec in uslužbenka Slovenskega državnega holdinga (SDH) Vanessa Grmek. To naj bi počeli zato, ker naj bi mu želeli odvzeti glasovalne pravice pri odločanju o novem mandatu Roberta Goloba na čelu Gen-I. Nekaj dni za razrešitvijo nadzorni svet Gena Energije v ponedeljek ni dal soglasja za ponovno imenovanje Goloba na mesto predsednika uprave Gen-I.


Zaskrbljujoče stanje migrantov in prosilcev za azil na meji med Poljsko in Belorusijo


Več tisoč migrantov že več tednov poskuša iz Belorusije prečkati zunanjo mejo EU ter vstopiti na Poljsko ali v baltske države. EU očita beloruskemu voditelju Aleksandru Lukašenku, da je načrtno vabil migrante s kriznih območij v državo, da bi jih nato poslal na zunanjo mejo EU kot povračilni ukrep za sankcije, ki jih je proti beloruskemu režimu sprejel Bruselj.


Organizacija Human Rights Watch (HRW) ob tem opozarja, da sta tako Belorusija kot tudi Poljska krivi resnih kršitev človekovih pravic migrantov in prosilcev za azil na meji med državama. Ljudje, ujeti na beloruski meji s Poljsko, so raziskovalcem HRW povedali, da so jih poljski obmejni policisti včasih nasilno potisnili nazaj v Belorusijo, kljub prošnji za azil. Ljudje na beloruski strani so poročali da so nasilje, nečloveško in ponižujoče ravnanje ter prisila s strani beloruskih mejnih policistov nekaj, kar je za migrante in prosilce za azil tam običajno. HRW ugotavlja tudi, da so sirske vladne sile med letoma 2017 in 2021 hudo zlorabile povratnike in njihove družinske člane.


Nemčijo bo vodila semaforska koalicija


Nemški socialdemokrati (SPD), Zeleni in liberalci (FDP) so 24. novembra sklenili dogovor o oblikovanju prihodnje nemške koalicije. Za kanclerja so predlagali Olafa Scholza (SPD). Zamenjal bo Angelo Merkel, ki je to mesto zasedala 16 let. Med glavnimi prioritetami strank, ki so sklenile koalicijski dogovor za prihodnja štiri leta, je tranzicija v zeleno Nemčijo - do leta 2030 nameravajo 80 odstotkov električne energije pridobili iz obnovljivih virov energije. Prizadevali si bodo izkoristiti dva odstotka nemškega ozemlja za vetrno energijo in osredotočili se bodo na energijo na vodik.


Po napovedih Scholza bodo za izplačilo dodatkov zdravstvenim delavcem, ki so v prvih bojnih vrstah pri spopadanju s pandemijo covid-19, namenili milijardo evrov. Koalicijske stranke so med drugim napovedale tudi zvišanje minimalne urne postavke na 12 evrov (trenutno znaša 9,60 evra). Poleg tega nameravajo več beguncem dovoliti prihod sorodnikov v Nemčijo. Vojsko nameravajo oborožiti z droni, kar bi prispevalo predvsem k zaščiti nemških vojakov v tujini. V načrtu imajo tudi legalizacijo kanabisa v licenciranih trgovinah. Koalicija je zaradi svojih značilnih barv (rdeče, rumene in zelene) znana tudi kot semaforska koalicija.


Za boljšo zastopanost žensk v medijih in na javnih dogodkih


Nedavno je zaživel portal Ona ve pod okriljem Združenja za povezovanje strokovnjakinj in promocijo znanja Ona ve. Predsednica združenja Marta Kos je ob tem povedala, da je cilj združenja povečati delež žensk, ki nastopajo v medijih in na javnih dogodkih. Dodala je, da se v Sloveniji ženske pojavijo kot gostje v 24 odstotkih medijskih nastopov, moški pa v 76 odstotkih - kljub temu, da je polovica države ženskega spola.


Drugi razlog za ustanovitev portala oz. združenja je, da želijo spodbuditi ženske, da bodo imele več poguma za nastope v medijih in na javnih prireditvah. Ugotavljajo namreč, da so ženske dosti bolj samokritične od moških. Platformo Ona ve so poleg predsednice ustanovile še Mateja Malnar Štembal, Nataša Pirc Musar in Emilija Stojmenova Duh.


Sporoči nam, kako se ti zdi naša rubrika mesečnih pet? Vesele bomo tvojih predlogov, pripomb in/ali pohval!


Tvoje starejše sestre

bottom of page