Freelancer je izraz, ki se v Sloveniji pojavlja vedno bolj pogosto, a vseeno je še vedno bolj poznan izraz samostojni podjetnik. Če je v tujini ljudem freelancanje nekaj normalnega, pa v Sloveniji še vedno večina ljudi na takšen način dela gleda zviška in ima občutek, da samostojni podjetniki ne delajo popolnoma nič.
Ko smo v osnovni in srednji šoli, si vsi želimo odrasti. Ko odrastemo pa bi vsi raje bili spet otroci, ki nimajo nobene skrbi na svetu. In od malega vemo, da nas po srednji šoli ali faksu čaka odraslo življenje in redna služba. Od sedmih do treh ali od osmih do štirih. Tako je bilo včasih in tako mora biti še danes. Kaj pa če se odločiš, da si takšne službe ne želiš? Da si za ceno svobode in možnosti, da si sam kreiraš delavnik, upaš narediti korak v drugo smer? To je v Sloveniji še vedno precej nenavadno.
Vedela sem, da me po koncu študija čaka samostojna podjetniška pot
Od osmega razreda osnovne šole sem si želela študirati novinarstvo. Posledično me je po koncu čakal vpis na gimnazijo in po gimnaziji vpis na Fakulteto za družbene vede, smer novinarstvo. Vedela sem, da me po koncu študija čaka samostojna podjetniška pot - pa ne zato, ker bi si želela biti podjetnica, ampak ker takrat (pa še danes pogosto) v novinarstvu rednih zaposlitev ni. A so me na faksu začela zanimati še druga področja, kot so marketing, odnosi z javnostmi in organizacija dogodkov. Zato sem bila prepričana, da me po koncu faksa čaka zaposlitev v eni izmed oglaševalskih agencij, v kateri bom delala minimalno dvanajst ur na dan. A po izmenjavi, kjer sem ugotovila, da mi ni potrebno ves čas samo delati, sem se odločila, da stvari vzamem v svoje roke in postanem samostojna podjetnica. Ne, ker ne želim manj delati, ampak ker si želim svoje življenje in karierno pot kreairati sama.
V Sloveniji se freelance oz. samostojno podjetništvo napačno enači s prekarnim delom. To pomeni, da delodajalci raje vzamejo nekoga preko s.p.-ja in ga ne zaposlijo redno, saj jih redna zaposlitev preveč stane. Prekarno delo je precej problematično predvsem v novinarskih vodah, čeprav se je situacija v zadnjih letih malenkost izboljšala. Večina novinarjev je bila tako ponavadi prepuščena samim sebi, delali pa so za več različnih medijev naenkrat. A samostojno podjetništvo ni enako prekarstvu. Jaz sem se namreč za to pot odločila čisto sama in ne zato, ker bi bila v to odločitev prisiljena. Večinoma delam tako v odnosih z javnostmi, marketingu, vodenju družbenih omrežjih in malenkost tudi v novinarstvu. V teh poklicih bi si brez težav iskala redno zaposlitev, a sem se za samostojno podjetništvo odločila zaradi več različnih razlogov in ne zato, ker na mojem področju ne bi bilo rednih služb. Najbrž bi na celotno zadevo gledala drugače, če bi bila v to prisiljena.
Zakaj sem se odločila za freelancanje?
Že od nekdaj sem precej samostojna in neodvisna, tekom faksa pa sem večino časa delala ogromno različnih projektov in se naučila, kako brez težav prehajati iz enega projekta v drugega. Rada počnem več stvari hkrati in uživam takrat, ko imam veliko dela in je to čim bolj raznoliko. Ne predstavljam si tudi, da bi delala v eni pisarni točno osem ur na dan in imela dneve, v katerih bi pol časa gledala v zrak.
Poleg tega me zanima ogromno različnih stvari in s tem, ko delam za različne naročnike, se naučim ogromno novega in lahko delam na res raznolikih področjih. Rada imam svojo svobodo in na dolgi rok si vsekakor želim, da bi lahko delala od kjerkoli in kadarkoli. Fleksibilen delavnik je zame obvezen, saj sem precej večerni tip človeka (ne kliči me pred deveto zjutraj), in samostojno podjetništvo mi to vsekakor omogoča. Všeč mi je tudi, da nimaš neke točne plače na mesec, ampak si plačan glede na to koliko narediš, kar pomeni, da si enkrat plačan manj, drugič pa več.
Seveda pa so tako kot pri redni zaposlitvi tudi tukaj plusi in minusi.
In kakšni so zame plusi in minusi freelancanja?
Plusi:
Delaš lahko kjerkoli in kadarkoli. Lahko je to v postelji, na kavču, ali pa na plaži sredi poletja. Moj cilj je, da si poleti za dva meseca najamem stanovanje v Grčiji in delam od tam. Remote work je med karanteno postal nekaj povsem običajnega in delodajalci vse bolj dojemajo, da se s tem ne zniža produktivnost pri delu.
Delaš lahko ob katerikoli uri. Res nisem jutranji tip človeka, zbujam se okoli devetih. Sicer se zadnje čase trudim, da delam večinoma dopoldan, vendar pa imam vseeno obdobja, ko raje delam zvečer. Zvečer imam namreč mir in tišino, dopoldan pa je polno mailov in telefonskih klicev.
Na delovnem mestu si sam. To je sicer obenem plus in minus. Meni je všeč, da ne izgubljam časa z nepotrebnimi kavicami in pogovori, saj sem tako bolj produktivna in bom v krajšem času naredila več in bolj kvalitetno delo.
Plačan nisi vsak mesec enako, ampak glede na delo, ki ga narediš. Ponovno plus in minus, saj je en mesec lahko tega zaslužka več, drug mesec pa manj. A sem vseeno raje plačana glede na delo, ki ga naredim, kot pa da bi morala nekje sedeti osem ur in bi delala pet ur ali pa deset ur in bi dobila enako plačilo.
Sam postavljaš cene. Če res ne delaš za nek medij, si načeloma cene lahko postavljaš sam. Več kot boš v tistem mesecu naredil, več boš zaslužil.
Lahko si drugače planiraš svoj čas. Če si redno zaposlen, moraš biti v službi med osmo in šestnajsto uro. Jaz grem lahko ob enajstih na kavo ali pa na bližnji hrib. Seveda potem to delo nadoknadim kasneje ali pa prej. Delo si lahko planiraš okoli svojega prostega časa.
Delaš stvari, ki te res veselijo. Sicer je na začetku to precej težko, saj imaš kar nekaj stroškov in nekako vzameš skoraj vsak projekt, ki ti je ponujen. Ko si malenkost bolj uveljavljen pa lahko izbiraš projekte, v katerih res uživaš in ki jih rad delaš. V službi je vseeno to precej težko, saj moraš načeloma narediti vse, kar ti naročijo šefi.
Delaš zase. Četudi delam po 12-14 ur na dan, delam zase in ne za druge. To mi je največja svoboda in tudi največji plus freelancerstva.
Minusi
Visoki prispevki. Če želiš zaslužiti vsaj približno normalno plačo, moraš kar precej zaslužiti, saj te vsak mesec čaka plačevanje prispevkov. Če si na začetku, je strošek 289 evrov, redni prispevki pa so 425 evrov. Če si normiranec temu dodaj še akontacijo dohodnine (štiri odstotke od celotnega letnega prihodka).
15. v mesecu ne dobiš plače na račun. Za ljudi, ki si želijo imeti 15. v mesecu plačo na račun, freelancerstvo zagotovo ni. Sama imam sicer večinoma redne naročnike, kar pomeni, da dobim plačano na mesečni ravni, vendar je potem odvisno od izdaje računa. Vsekakor pa 15. nimam plače na računu.
Ni dopusta in bolniške. Dopust si seveda lahko brez težav vzamem, čeprav težje kot v redni službi. Večino stvari moram namreč narediti pred ali po dopustu, saj sem v večini primerov sama za določeno delo. Prav tako dopust ni plačan, kar pomeni, da bo tisti mesec, ko imam deset dni dopusta, tudi moj prihodek pol manjši. Enako je z bolniško. Tudi ta ni plačana, zato seveda tudi, ko si bolan, delaš. Tukaj je najslabše to, da se potem preprost prehlad vleče tudi en teden ali več, ker se ne pozdraviš na hitro.
Na voljo si ves čas. To se sicer trudim, da nisem več, ker enostavno nimam energije in vem, da potrebujem čas zase. So pa bila obdobja, ko sem bila dosegljiva 24 ur na dan in sem delala tudi na dopustu. A sem ugotovila, da se moram med vikendi in dopustom izklopiti in se povsem sprostiti.
Nimaš delavnika. Kar je sicer pozitivno, a če se zjutraj ne moreš spraviti za računalnik in narediti svojega dela, to delo vsekakor ni zate. Potrebno je veliko motivacije in samodiscipline, da se vsak dan usedeš in narediš stvari (sploh tiste, ki niso nujne).
Delaš sam. To je zame v večini primerov sicer prednost, ampak delam sama že dve leti in začnem pogrešati družbo ljudi in petminutni klepet. Enostavno postaneš introvert. Zato je pametna rešitev kakšen co-working prostor, v katerem najdeš istomisleče ljudi.
Ljudje mislijo, da nič ne delaš. Večkrat se mi je že zgodilo, da sem slišala, da cele dneve nič ne delam. Ja, so dnevi, ko delam po deset ur in so dnevi, ko delam tri ure. A vseeno mislijo, da če delaš sam od doma, to itak ni delo.
Freelance ne pomeni biti free. Ljudje večkrat mislijo, da boš delal za res slabo plačilo in reference. Ves čas se moraš boriti za primerno plačilo, a na koncu je vredno.
Freelancerstvo oz. samostojno podjetništvo je v Sloveniji vedno bolj priljubljeno. Še bolj pa je postalo v zadnjem času, ko so delodajalci dojeli, da se z delom od doma produktivnost ne zmanjša. Večkrat tudi najamejo zunanje sodelavce za določene projekte, saj jih ti stanejo manj in stvari naredijo hitreje.
Stopiti na pot samostojnega podjetništva je strašljivo, a obenem zares osvobajajoče. Si sam svoj šef in odgovarjaš sebi. Če razmišljaš o svoji poslovni poti pa ti plusi premagajo minuse, ti želim veliko poguma in upam, da čim prej narediš korak v svojo prihodnost.
K. R.
Comments