Ameriške prve dame - modne ikone in pomembne politične figure

Vloga prve dame nima pravilnika, njene naloge pa tudi ne določa ustava. Opredeljena je le s tem, kdo v nekem trenutku nosi ta naziv. Vsaka posameznica namreč na ta položaj prinese nekaj novega. Že od prvih dni so bile ameriške prve dame imenovane kot gospe predsednice (lady presidentress) ali republikanske kraljice (republican queens). Istočasno so modne ikone in pomembne politične osebnosti, pa čeprav jim te moči ni podelilo ljudstvo. Kdo je poimenoval to vlogo in katera je bila tista, ki je podpredsedniku izpod prstov izmaknila priložnost vodenja Združenih držav, potem ko je njenega moža prizadela možganska kap?


Prva med prvimi


Prva med prvimi damami je bila Dolley Madison, žena nekdanjega ameriškega predsednika Jamesa Madisona. Četrta prva dama je bila pionirka pri zagovarjanju družbenih ciljev. Madisonova je pomagala ustanoviti sirotišnico za mlada dekleta Washington Female Orphan Asylum, prav tako je podpirala, tudi denarno, pravice žensk. Na njenem pogrebu pa naj bi jo nekdanji predsednik Zachary Taylor imenoval za »prvo damo«. To je bilo prvič, ko je kdorkoli uporabil ta izraz.


Martha Wahington, Dolley Madison, Mary Lincoln, Eleanor Roosevelt, Jacqueline Kennedy in Lady Bird Johnson

A čeprav je bila ideja prve dame poznana že od začetka, pa je ta naziv svojo vlogo pridobil šele v 30. letih prejšnjega stoletja. Eleanor Roosevelt je bila prva dama, ki je na novo izumila to vlogo skozi luč komunikatorja z javnostjo. V svojem času je napisala več tisoč kolumn in 27 knjig, prav tako je sodelovala v več 100 radijskih oddajah. Roseveltova se je trudila povezati z Američani in tako iz prve roke izvedeti, kaj si ameriška javnost želi od njihove politike.


V času velike gospodarske krize, ki je v 30. letih zajela ZDA, se je odpravila naravnost do tistih, ki jih je kriza najbolj prizadela. V Apalačiji se je sestala s tamkajšnjimi rudarji, južne demokrate je izzvala, naj podprejo zakonodajo proti linču, med drugo svetovno vojno pa je celo obiskala internacijska taborišča, v katerih so bili zaprti japonski Američani. Njihov greh je bila njihova rasa.


Eleanor Rosevelt je svojo pozicijo izkoristila, da je izpostavila vprašanja in težave, ki so se ji zdela pomembna. In tako so ji sledile tudi ostale prve dame. Betty Ford je prav tako zagovarjala pravice žensk, podprla je na primer odločitev višjega sodišča, da legalizira splave, prav tako pa je zagovarjala amandma za enake pravice. Javno je govorila tudi o svojem raku na dojkah in mastektomiji.


Claudia Alta Johnson oz. bolje poznana pod imenom Lady Bird Johnson se je trudila polepšati državo, prav tako pa je aktivno sodelovala pri vodilnem programu za zgodnji razvoj otrok. Leta 1962 je Jackie Kennedy Onassis ustanovila zgodovinsko združenje Bele hiše, v 80. letih prejšnjega stoletja pa se je Nancy Reagan v namen promocije kampanje proti uporabi drog »reci ne« pojavila v priljubljeni situacijski komediji.


Barbara Bush in Laura Bush sta v svojem času zagovarjali pismenost. Ena ključnih iniciativ Michelle Obama pa je bila bolj zdrava in polnovredna prehrana in izbira hrane. To je privedlo tudi do sprememb v ponudbi obrokov v javnih šolah.


Prve dame kot edinstveno postavljeni glasniki Bele hiše


Skozi takšen aktivizem lahko prve dame tudi pokažejo, kdo pravzaprav so in kakšne spremembe si želijo videti v svetu. Michelle Obama je bilo torej zelo pomembno zdravje, Hillary Clinton ter Barbari in Lauri Bush so bili pomembni otroci in izobrazba, Melania Trump pa se je zavzemala za zmanjšanje spletnega nasilja in ustrahovanja.


Nancy Reagan, Hillary Clinton, Laura Bush, Michelle Obama, Melania Trump in Jill Biden

Pogosto je torej fokus prvih dam en posamezen cilj, kot je bil v primeru Nancy Reagan boj proti drogam. Ljudje za te projekte pogosto menijo, da niso kontroverzni, vendar pa pobude pogosto izoblikujejo kontroverzno predsedniško politiko, pojasnjuje politologinja Lauren Wright. »Čeprav se zdijo projekti prvih dam na videz nepolitični, pa so v nekaterih primerih zelo prepričljiv način približevanja politike ljudstvu,« pravi. Tako je bilo tudi ob pojavu Nancy Reagan v situacijski komediji z vojno proti drogam, ki jo je bil njen mož.


Množična priljubljenost prvih dam ponuja Beli hiši izjemno orožje za komunikacijo z javnostjo, meni Wrightova. Njena raziskava namreč kaže, da prve dame nosijo veliko breme komunikacije Bele hiše in predsedniške kampanje. »Bela hiša je postala odvisna od statusa prve dame, saj so one edinstveno postavljeni glasniki, za katere se zdi, da se lažje povežejo z javnostjo,« pravi politologinja.


Tudi Melania Trump je v času, ko je bila v Beli hiši, delovala kot nadomestna predstavnica za stike z javnostjo in izvedla več uglednih govorov, vendar je kljub temu imela bolj zaledno vlogo kot njene predhodnice. Včasih pa se je celo zdelo, da je njeno delo prevzela kar predsednikova hči Ivanka Trump, ki je izpolnila nekatere naloge, ki jih tradicionalno opravlja prva dama.


Prve in zadnje v dnevu, ki imajo uho predsednika


Poleg tega, da se prve dame zavzemajo za družbene spremembe, pa so obenem seveda tudi stilske ikone. Vsaka je imela svoj oseben stil, od klobučkov Jackie Kennedy, rdečih oblek Nancy Reagan do kostimov Hillary Clinton. A vse to pomeni tudi, da so prve dame pogosto tarča neprestanega nadzora medijev.


Nekdanja prva dama Martha Washington je izrekla slavne besede: »Vloga prve dame ti včasih da občutek, da si državni zapornik.« Mediji so se na Michelle Obamo spravili, ker je v javnosti nosila navadne kratke hlače, kar je sprožilo večdnevno debato o tem, ali je primerno, da ima prva dama v javnosti oblečene kratke hlače. Ženo nekdanjega ameriškega predsednika Andrewa Jacksona Rachel Jackson so mediji napadli, ker je bila "hribovka" iz Tenessija in je kadila pipo.



Tudi Jackie Kennedy je imela težave z mediji, saj je sovražila neprestano pozornost, za medije pa je pravila, da so »harpije«. Bess Truman pa se je zaradi pozornosti oboževalcev in medijev počutila zelo neprijetno, v javnosti je bila celo ponižana, saj ji na javni slovesnosti ni uspelo razbiti steklenice šampanjca ob plovilu.


A ena izmed najbolj fascinantnih stvari glede prvih dam je prav to, kolikšno moč imajo v resnici, pa čeprav niso na nobenem položaju, na katerem bi lahko neposredno vplivale na potek dogodkov. Že samo s tem, da so poročene s predsednikom države, imajo včasih veliko več moči kot politiki, ki jih je na pozicijo izvolilo ljudstvo.


Že žena prvega predsednika ZDA Martha Washington in nato druga prva dama Abigail Adams sta bili politično aktivni, vključevali sta se v odločitve predsedniškega kabineta in v kampanje. Obe sta bili poleg življenjskih partnerk tudi politični partnerki. Tudi Nancy Reagan naj bi imela iz zaodrja veliko moč nad političnimi odločitvami moža.


Ena izmed najbolj vidnih prvih dam v politiki pa je bila morda prav Hillary Clinton. V času predsedovanja njenega moža je imela celo svojo pisarno v zahodnem krilu Bele hiše, Bill Clinton pa je v svojo politično kampanjo celo vključil slogan: »Kupi enega in dobiš drugega zastonj.«


Leta 1919 naj bi po možganski kapi moža, ZDA neuradno vodila kar prva dama Edith Wilson.


Kakšno prvo damo pa ustvarja Jill Biden?


Jill Biden že ustvarja zgodovino, saj je prva prva dama, ki je v času moževega predsedovanja ZDA obdržala službo. Poleg dolžnosti v Beli hiši tako še naprej poučuje angleščino na univerzi North Virginia Community College.


Vir: Unsplash

V primerjavi s prejšnjimi prvimi damami, Jill Biden ni bila vržena v vlogo brez inštrukcij. To namreč ni njen prvi rodeo, saj natančno ve, kaj se dogaja v Beli hiši, kjer je v času Obamine administracije osem let zastopala vlogo žene podpredsednika ZDA.


Kot prva dama pa dr. Biden nadaljuje s svojim delom za izobraževanje, podpira vojaške družine in se bori proti raku. Kdo vse še bo postala najnovejša prva dama, bomo morali še nekoliko počakati. A že zdaj kaže, da bo renovirala svojo vlogo in ji pridala svoj dih, tako kot je to storila že vsaka prva dama pred njo.


M.P.