Ah, ta zloglasen feminizem

Občutek imam, da ljudje zelo radi kritiziramo. Dostikrat niti ni pomembno, ali se na temo, ki jo kritiziramo, tudi spoznamo. Glavno je, da se imamo fajn, da se lahko prepiramo ali strinjamo v čemerkoli že. Pa vendarle, ali ne bi bilo bolje, da bi vedeli, o čem govorimo?

Vir: Pexels

Ena takšnih tem je feminizem. Ne štejem več, kolikokrat sem že poslušala o tem, kakšno zlo je to, kako neumne so feministke in kako ženske danes že tako ali tako imajo vse, kaj komplicirajo, kaj jih spet moti ... Kaj pravzaprav je feminizem, pa so vedeli le redki glasni vsevedi.

Feminizem pravzaprav obsega zelo široko paleto pogledov. Tudi feministke se med seboj ne strinjajo, med feminističnimi gibanji je prišlo do številnih trenj, nekatera se nadaljujejo še do današnjega dne. Zato bi najprej poudarila, da vsega v enem prispevku seveda ni mogoče povzeti. Vseeno pa lahko poskusim predstaviti nekatere osnovne feministične ideje in poglede.

V širšem smislu lahko razlikujemo tri feministične pristope - radikalni, marksistični in socialistični ter liberalni feminizem.


Radikalne feministke moške vidijo kot tiste, ki imajo korist od podrejenosti žensk. Ženske po njihovem prepričanju namreč opravljajo brezplačno delo za moške, ko negujejo otroke in opravljajo gospodinjska dela. Prav tako jim je onemogočen dostop do položajev moči.


Z njihovega vidika so moški vladajoči, ženske pa podrejeni razred. Družbo vidijo kot patriarhalno. Družino pogosto obravnavajo kot ključno institucijo, ki povzroča zatiranje žensk v modernih družbah.


Radikalne feministke praviloma menijo, da so ženske vedno bile izkoriščane in da bi le revolucionarna sprememba lahko ponudila možnost za njihovo osvoboditev. Vendar znotraj te skupine obstajajo nestrinjanja – tako glede izvora zatiranja žensk kot glede možnih rešitev.


Številne radikalne feministke zavračajo kakršno koli pomoč moškega spola v boju za pravice, za katere si prizadevajo. Separatistične feministke trdijo, da bi se ženske morale organizirati neodvisno od moških zunaj družbe, v kateri vladajo moški.


Posebno radikalna skupina, ženske supremacistke, pa meni, da ženske niso le enakovredne, ampak celo več vredne kot moški. Želijo zamenjati patriarhat z matriarhatom, torej z vladavino žensk. S te perspektive so moški odgovorni ne le za izkoriščanje žensk, ampak tudi za konflikte in vojne.

Večina radikalnih feministk pa ima na splošno enake cilje kot marksistične in liberalne feministke – prizadevajo si za enakost med spoloma, ne pa za prevlado enega spola.

Kate Millett, vir: Wikimedia Commons

Enako kot radikalne tudi marksistične in socialistične feministke menijo, da je neplačano delo žensk kot gospodinj in mater glavni način izkoriščanja žensk. Vendar trdijo, da so na prvem mestu kapitalisti tisti, ki se okoriščajo z ženskim neplačanim delom (čeprav imajo moški koristi nasplošno). Nove generacije delavcev se namreč ne reproducirajo na stroške kapitalistov.

Torej marksistične in socialistične feministke pripisujejo zatiranje proizvodnji bogastva, medtem ko radikalne feministke pripisujejo večjo pomembnost reprodukciji vrste v družini. Marksistične feministke tudi mnogo bolj poudarjajo izkoriščanje žensk v plačanih zaposlitvah. Slabši položaj žensk je po njihovem mnenju posledica pojava zasebne lastnine in posledično dejstva, da niso lastnice proizvajalnih sredstev, zaradi česar nimajo moči.


Občutljive so tudi na razlike med ženskami, ki pripadajo vladajočemu razredu in proletarskim družinam. Z njihovega vidika imajo ženske skupne interese z delavskim razredom. Marksistične in socialistične feministke zato bolj poudarjajo sodelovanje med moškimi in ženskami iz delavskega razreda kot pa radikalne feministke.

Marksističnim in radikalnim feministkam je skupna želja po revolucionarni spremembi - vendar pa si prve prizadevajo za ustanovitev komunistične družbe. Menijo, da bodo v taki družbi neenakosti med spoloma izginile. Radikalne feministke pa se s tem stališčem ne strinjajo. Socialistične feministke po drugi strani bolj verjamejo v možnosti, da bi se kapitalistične družbe postopoma razvijale v smeri enakosti žensk. Več možnosti za spremembe vidijo v okviru demokratičnega sistema.

Vir: Pixabay

Liberalne feministke menijo, da nima nihče koristi od obstoječih neenakosti med spoloma, saj je potencial obojih zatrt. Mnoge ženske s potencialom, da bi bile uspešne in kvalificirane članice delovne sile, na primer ne dobijo možnosti, da bi razvile svoje talente, medtem ko se moškim odreka del zadovoljstva, ki bi ga imeli s tesnejšim stikom s svojimi otroki. Razlaga teh razmer po njihovem mnenju ni toliko v strukturi in institucijah družbe, temveč bolj v njeni kulturi in stališčih posameznikov.

Posledice socializacije v vloge spolov so trda, toga pričakovanja moških in žensk. Diskriminacija preprečuje ženskam, da bi imele enake možnosti. Tako je ustvarjanje enakih možnosti, še posebno v izobraževanju in pri delu, glavni cilj liberalnih feministk.

Liberalne feministke si ne prizadevajo za radikalno spremembo sistema. Želijo, da do reform pride znotraj obstoječe družbene strukture in delujejo v okviru demokratičnega sistema. Pripravljene so sodelovati z vsemi člani družbe, ki podpirajo njihova prepričanja in cilje.


Pomembno vlogo pa igra tudi temnopolti feminizem. Patricia Hill Collins je leta 1990 zapisala, da je večina feminističnih teorij ideje črnk potisnila na stranski tir. Meni, da je njihova osredotočenost bila na izkušnjah in stiskah belk, po navadi pripadnic srednjega razreda. V temnopolti družbeni in politični misli je obstajala pristranost do moških, v feministični teoriji pa rasistična pristranost.

Vir: Wikimedia Commons
Patricia Hill Collins, vir: Wikimedia Commons

Temnopolti feminizem bi lahko popravil to pristranost tako, da bi se posvetil izkušnjam črnk. Rose M. Brewer meni, da temnopolti feminizem preučuje prepletanje rase, razreda in spola v oblikovanju življenj in omejevanju življenjskih možnosti temnopoltih žensk.

Drage feministke, prosim, ne dajte me iz kože. Poudarjam, da je ta zapis hitra in nepopolna predstavitev širokih feminističnih pogledov in problematik. Bralke, če ste prišle do konca tega prispevka in vas tema zanima, nam to sporočite. Z veseljem bi se podale tudi v besedila zanimivih avtorjev in avtoric, ki se ukvarjajo s feminizmom, ženskostjo, moškostjo in spolom nasploh.


M. L.