Verjetno je najbolj odmevna novica minulega tedna, da bo zaradi odločitve ameriškega vrhovnega sodišča milijone Američank izgubilo pravico do splava. S to novico smo začele tudi me. Dogajalo se je še veliko drugega - stavkala je koordinacija sindikatov RTVS, bil je kaos na bencinskih servisih, sledile so tudi določene spremembe na tem področju, voditelji EU so Ukrajini in Moldaviji podelili status kandidatke za članstvo v Uniji in Applovi delavci so ustanovili sindikat. O vsem tem lahko prebereš v novih tedenskih (s)pet. Na tem mestu omenjamo še dve zadevi, ki pa ju nismo podrobneje raziskale: Evropo je zajel močan vročinski val in Afganistan je stresel uničujoč potres, v katerem je umrlo najmanj tisoč ljudi.
Mimogrede, če se ti zdi vsega skupaj preveč, preskoči oz. preleti kategorijo podrobno in/ali zanimivo. :)
Ameriško vrhovno sodišče razveljavilo pravico do splava
Ključno: Vrhovno sodišče ZDA je ovrglo razsodbo Roe proti Wade, ki je uzakonila umetno prekinitev nosečnosti. Tako bo milijone Američank izgubilo pravico do splava.
Podrobno: Sodišče je odločalo o zakonu zvezne države Misisipi, ki prepoveduje splav po 15. tednu nosečnosti. Zakon so danes potrdili s šestimi glasovi proti trem. Obenem so s petimi proti štirim glasovom odpravili pravico do umetne prekinitve nosečnosti, ki je razveljavila odločitev v primeru Roe proti Wade. Tako je zdaj prepuščeno posameznim zveznim državam, ali splav prepovedo. 13 jih je že sprejelo t. i. samodejni zakon, po katerem bo umetna prekinitev po odločitvi vrhovnega sodišča samodejno prepovedana.
Vrhovno sodišče ZDA je leta 1973 sklenilo, da imajo ženske po vsem ozemlju pravico do umetne prekinitve nosečnosti. S tem je razveljavilo določene zakone posameznih zveznih držav proti splavu. Od takrat naprej so se nasprotniki splava, ki pravijo, da zagovarjajo pravico nerojenih do življenja, borili za odpravo odločitve v primeru Jane Roe proti teksaškemu okrožju Wade. Nasprotniki splava so dobili veliko prednost, ko je nekdanji predsednik ZDA Donald Trump imenoval kar tri konservativne vrhovne sodnike. S tem se je namreč večina konservativnih sodnikov povečala na šest proti tri.
Zanimivo: Odločitvi so seveda sledili protesti zagovornikov pravic žensk, v njihovo podporo pa se je oglasil tudi predsednik ZDA Joe Biden. Dejal je, da čeprav predsednik države sicer ne more povrniti izgubljene pravice, pa obstaja več drugih korakov, ki so jih pripravili v posvetovanju s političnimi pomočniki, svetovalci in odvetniki. Med drugim je zagotovil, da bodo lahko ženske v zveznih državah, kjer veljajo omejitve splava, prosto potovale v druge države, da bi prejele oskrbo za splav. Omenil je tudi odpravo ovir za prosti dostop do nekaterih zdravil, ki sprožijo splav, ter podporo dostopni kontracepciji.
Za javni RTV-servis!
Ključno: Koordinacija sindikatov RTVS je organizirala nadaljevanje stavke, ki jo je začela 23. maja, in protestni shod pred državnim zborom. Vodstvu očita poseganje v avtonomijo in uničevanje javnega zavoda.
Podrobno: Koordinacija se je odločila za nadaljevanje stavke in protestni shod zaradi neuspešnih pogajanj z vodstvom RTVS o stavkovnih zahtevah. Med njimi so avtonomija, dogovor o kadrovskih zadevah in socialni dialog. Prišlo je tudi do okrnjenitve oz. odpovedi dnevnoinformativne oddaje, kar so v stavkovnem odboru označili za poseg v uredniško avtonomijo in oviranje stavke. V torek je svet delavcev RTVS sprejel sklep, s katerim je generalnega direktorja zavoda Andreja Graha Whatmougha pozval k takojšnjemu in nepreklicnemu odstopu.
Zanimivo: Aktiviral se je tudi odbor državnega zbora za kulturo. Pozval je vodstvo RTVS, da dosledno zagotavlja ustavno pravico do obveščenosti. Zahteval je tudi, naj preneha izvajati pritisk na uredniško neodvisnost in institucionalno avtonomijo zavoda ter znova vzpostavi pogoje za neodvisno delo novinarjev.
Prva stopnička za vstop Ukrajine in Moldavije v EU
Ključno: V četrtek so voditelji držav članic EU-ja na vrhu v Bruslju Ukrajini in Moldaviji podelili status kandidatke za članstvo v Uniji. Voditelji EU so s tem poslali močno politično sporočilo - tako obema državama kot tudi agresorski Rusiji.
Podrobno: Voditelji članic EU so, ob omenjenem, priznali tudi evropsko perspektivo Gruzije, status kandidatke za članstvo pa ji bodo pripravljeni podeliti, ko bo naslovila manjkajoče prednostne naloge. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je odločitev označil za "zgodovinski trenutek". Tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da gre za prelomen trenutek. Ukrajina mora zdaj še sprejeti reforme na področjih imenovanja ustavnih sodnikov, svobode medijev in pranja denarja ter okrepiti boj proti korupciji.
Moldavija pa mora, po mnenju Evropske komisije, dokončati ključne korake pri celoviti reformi pravosodnega sistema, okrepiti boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter izboljšati javne storitve.
Zanimivo: Voditelji EU so sporočili tudi, da so Bosni in Hercegovini pripravljeni podeliti status kandidatke za članstvo v EU. Evropsko komisijo so pozvali, naj brez odlašanja poroča o izpolnjevanju 14 prednostnih nalog, da bodo lahko odločili o tem. Predlog, da se BiH dodeli status kandidatke za članstvo v EU, je podal tudi slovenski premier Robert Golob, kot smo napisale že v prejšnjih tedenskih (s)pet.
Applovi delavci ustanovili sindikat!
Ključno: Delavci podjetja Apple so v ameriškem Marylandu ustanovili prvi sindikat tega podjetja. Zavzemajo se za večji vpliv pri odločanju o razmerah za delo, delovniku in plačah.
Podrobno: Si že slišala za gibanje #AppleToo? Začelo ga je nekaj nekdanjih, pa tudi trenutno še zaposlenih v Applu. S članstvom v sindikatu upajo, da bodo imeli vpliv na odločitve podjetja glede plač, delovnih razmer in samega delovnika. Za pridružitev sindikatu AppleCORE se je izreklo 65 delavcev, 33 jih je bilo proti. To pomeni tudi, da se bo sindikat lahko pridružil Mednarodni zvezi strojnikov in letalskih delavcev (IAM). Tudi Applovi zaposleni v Atlanti so prejšnji mesec poskusili s podobnim podvigom, vendar so se, kot so pojasnili, od njega oddaljili zaradi groženj vodstva.
Zanimivo: Vzgibi za oblikovanje sindikatov v ZDA naraščajo, med drugim tudi med zaposlenimi v spletnem gigantu Amazon.com Inc ter v verigi Starbucks Corporation.
Kaos na bencinskih servisih
Ključno: Prišlo je do ponovnih sprememb na področju cen pogonskih goriv. Bencinske servise so obiskali tudi inšpektorji, ki so pregledali zaračunavanje in prodajo goriv. Večjih nepravilnosti niso ugotovili, težave so imeli predvsem manjši servisi.
Podrobno: V minulem tednu je pred uvedbo novih sprememb na bencinskih črpalkah bilo veliko povpraševanje in prihajalo je do pomanjkanja goriv na servisih. Trgovci z naftnimi derivati so to pripisali težavam pri dostavi, saj naj bi zalog bilo dovolj. Po spremembi modela regulacije cen je prišlo do opazne podražitve pogonskih goriv. Cene so se najbolj zvišale ob avtocestah in hitrih cestah (tam so jih določali trgovci sami). Agencija za varstvo konkurence bo preverjala morebitno zlorabo prevladujočega položaja obeh največjih trgovcev na trgu.
Kakorkoli, v petek sta začeli veljati uredbi, s katerima se država tudi za dizel, ki ga trgovci prodajajo ob avtocestah, začasno odpoveduje prispevkoma za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije. S tem naj bi se znižala cena dizla ob avtocestah. Vlada od trgovcev pričakuje tudi prilagoditev marže. Če tega ne bodo storili, bi lahko vlada določila najvišjo dovoljeno ceno dizla ob avtocestah.
Zanimivo: Nekoliko nepovezano, pa vendar. Državni zbor je izglasoval predlog o spremembi zakona o vladi. Med drugim uvaja tri nova ministrstva, za solidarno prihodnost, za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter za podnebje in energijo. Vlada naj bi bila v želeni sestavi polno operativna septembra, se bodo pa zadeve zavlekle, če bo prišlo do veta državnega sveta ali pa zakonodajnega referenduma.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre
Comments