Ko greš v trgovino, je naenkrat vse ful drago. No, v torek se je sestala vladna skupina za blaženje energetske in prehranske draginje, ki bo do konca meseca predstavila ukrepe na tem področju. Javnost so minuli teden pretresli sumi o grobih kršitvah pravic delavcev v podjetjih Marinblu in Selea. Britanski premier in glavni žurer Boris Johnson je prestal glasovanje o nezaupnici v lastni stranki. Elektronske naprave, prodane v EU, bodo morale imeti od sredine leta 2024 dalje enoten polnilnik. Situacija v Ukrajini pa je še vedno napeta, konca ni na obzorju.
Mimogrede, če se ti zdi vsega skupaj preveč, preskoči oz. preleti kategorijo podrobno in/ali zanimivo. :)
Ukrepi za blaženje draginje
Ključno: Spopadamo se z visoko inflacijo, vse se draži. Cene hrane in energentov bodo po vseh napovedih naraščale tudi jeseni in pozimi. Kot odgovor na to se je v torek sestala vladna skupina za blaženje energetske in prehranske draginje.
Podrobno: Omenjeno skupino vodi premier Robert Golob, sestavlja pa jo več ministrov. Pripravili bodo predloge ukrepov, ki bodo usmerjeni v blažitev draginje na področju prehrane in energije. Ukrepe bodo predstavili do konca junija. Spomnimo še, da do 10. avgusta pa velja zamrznitev cen pogonskih goriv.
Svet Evropske centralne banke (ECB) bo julija depozitno obrestno mero, ki je trenutno na -0.5 odstotka, zvišal za 0,25 odstotne točke - za normalizacijo denarne politike. Septembra napovedujejo še eno zvišanje. Obrestna mera bo tako prvič po juniju 2014 izšla iz negativnega območja. ECB napoveduje tudi, da bo inflacija višja in vztrajnejša. Leta 2022 bo inflacija v povprečju znašala 6,8 odstotka, nato pa se bo leta 2023 znižala na 3,5 odstotka in se leta 2024 spustila na 2,1 odstotka. Vojna v Ukrajini je omajala zaupanje, okrepila ozka grla pri dobavi in dvignila cene surovin, to pa je zmanjšalo kupno moč. Te ovire obremenjujejo kratkoročno rast, vendar po napovedih ECB naj bi se po kratkoročnem pretresu rast okrepila. OECD je Sloveniji za letos napovedala 4,6-odstotno rast (decembra lani 5,4 odstotka), za prihodnje leto pa 2,5-odstotno (3,2 odstotka).
Zanimivo: Vemo, da so teme, povezane s financami, včasih dolgočasne. Ampak dobro je, da v osnovi veš, kaj se dogaja. Ukrepi na tem področju bodo namreč (med širšimi družbenimi posledicami) vplivali tudi na to, koliko bo stal tvoj avokado, sladoled in potovanja v daljne (ali bližnje) kraje.
Izkoriščanje delavcev
Ključno: Zatem, ko je Delavska svetovalnica na koprsko tožilstvo vložila kazensko ovadbo zoper podjetji Marinblu in Selea zaradi suma grobega kršenja pravic delavcem, je tudi inšpekcijski pregled področja delovnih razmerij ter varnosti in zdravja pri delu ugotovil kršitve.
Podrobno: Delovni inšpektorji so skupaj s Fursom in policijo že konec maja začeli nov nadzor v omenjenih podjetjih. Izrečen je že ukrep prepovedi opravljanja dela s tujimi delavci, pristojni preiskujejo tudi sum prisilnega dela in trgovine z ljudmi. Kot so poročali na RTV Slovenija, zaposlene silijo tudi v 40 ur neprekinjenega dela, stalno jih nadzirajo kamere.
Delavci, ki so zaposleni v Marinblu in Selea, pa so poleg stalnega nadzora preko videokamer na delovnem mestu preko telefona deležni tudi neupravičenih opominov in graj. Eden izmed zaposlenih je pojasnil, da se tudi po 12-urnem stoječem delu ne sme nasloniti niti za minuto, ker takoj sledi opozorilo v obliki sporočila po telefonu s fotografijo. Opozoril je tudi, da prihaja do neplačevanja nadur. Po podatkih delovne inšpekcije so v preteklosti v podjetjih Marinblu in Selea opravili več nadzorov, med katerimi so ugotovili kršitve pri plačah, regresu, delovnem času, odmorih in počitku.
Podjetje je v lasti družine nekdanjega državnega sekretarja Borisa Šuštarja. Direktorica podjetij Rosana Šuštar je očitke o izkoriščanju ljudi, mobingu in neizplačevanju plač zavrnila.
Zanimivo: Na splošno je zelo problematično tudi prekarno delo, ki je v Sloveniji v porastu. Gre za nestandardne oblike dela in veljajo za nestabilno, negotovo obliko zaposlitve. Prekarne oblike dela je po podatkih Statističnega urada RS v letu 2021 opravljalo 58.000 delovno aktivnih oz. 6,0 odstotkov vseh delovno aktivnih. Med temi je bilo največ – skoraj polovica (48,1 odstotkov) – študentov, ki so delali prek študentskega servisa. Delež prekarnih delavcev se je v primerjavi z letom 2020 zvišal za 1,3 odstotne točke.
Britanski premier uspešno prestal glasovanje o nezaupnici
Ključno: Britanski premier Boris Johnson se je moral, zaradi strankarskih zabav v času zaprtja države med koronakrizo, soočiti z glasovanjem o nezaupnici v lastni stranki. Glasovanje je uspešno prestal - podprlo ga je 211 poslancev, proti pa jih je bilo 148. A situacija je zanj vse prej kot rožnata.
Podrobno: Čeprav je britanski premier glasovanje uspešno prestal, je njegov položaj je oslabljen, stranka pa je razdeljena, podpira ga vse manj članov stranke. Johnsonu je nezaupnico namreč izreklo več kot 40 odstotkov konservativnih poslancev. To je še slabši rezultat, kot ga je na glasovanju o nezaupnici dosegla njegova predhodnica Theresa May, ki je pol leta po glasovanju o nezaupnici odstopila. Vendar pa Johnson zaenkrat ostaja na čelu stranke in na premierskem stolčku.
Zanimivo: Maja je britansko javnost pretreslo poročilo o 16 zabavah in druženjih britanskih političnih voditeljev in najvišjih državnih uradnikov v času zaprtja države zaradi covida-19, ko so veljale stroge omejitve. Vsebina razkriva pogosto pijančevanje, karaoke, prerivanje in sprožen gumb za paniko na zabavah na Downing Streetu. Po aferi Partygate je britanska policija politikom skupno izrekla 126 kazni. Eno globo je prejel tudi predsednik vlade, ki se je sicer opravičil, vendar pa se ni odločil za odstop.
Enoten polnilnik za elektronske naprave v EU
Ključno: Mobilni telefoni in druge elektronske naprave, prodane v EU, bodo morale imeti od sredine leta 2024 dalje enoten polnilnik. EU bo tako kljub vztrajnemu nasprotovanju ameriškega tehnološkega velikana Apple dobila univerzalni polnilnik z vhodom USB-C.
Podrobno: Od sredine leta 2024 bodo v EU prodani telefoni, tablični računalniki, elektronski bralniki, digitalni fotoaparati, slušalke, prenosni zvočniki ipd. morali imeti enoten polnilnik. Evropski poslanci in predstavniki držav članic EU verjamejo, da bo standardni polnilec zmanjšal količino e-odpadkov, s tem pa se ne strinjajo v Applu (menijo, da bo ukrep okrnil inovativnost in povzročil več onesnaževanja). Uvedba polnilca z vhodom USB-C bi lahko pomembno vplivala na trg elektronskih naprav na globalni ravni.
Zanimivo: Lani je Evropska komisija ocenila, da evropski potrošniki samo za polnilce, ki jih kupijo ločeno, letno porabijo približno 2,4 milijarde evrov.
Konca vojne v Ukrajini ni na vidiku, situacija je napeta
Ključno: Od začetka vojne v Ukrajini je minilo že več kot sto dni, še vedno pa nič ne kaže na to, da bi se spopadi lahko kmalu končali. Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je medtem napovedal dodatnih 205 milijonov evrov humanitarne pomoči za Ukrajino.
Podrobno: Prejšnjo soboto je svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak ocenil, da bi vojna v Ukrajini lahko trajala še dva do šest mesecev. Kot ključna faktorja pri tem je omenil količino orožja za ukrajinske sile ter razpoloženje v Evropi, Ukrajini in Rusiji. V nedeljo je Kijev izkusil najhujši napad na območje glavnega mesta v zadnjih tednih. Ruska vojska je izstrelila več raket na glavno mesto Ukrajine in njegova predmestja. Poškodovana je bila vojaška in civilna infrastruktura. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem obiskal frontno črto v vzhodnem Donbasu.
Politični predstavniki so znova opozarjali na prihajajočo prehransko krizo, ki je posledica vojne v Ukrajini. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je v Varnostnem svetu ZN Rusijo obtožil, da povzroča globalno krizo hrane s tem, ko blokira izvoz ukrajinskega žita. Po besedah vodje ruske diplomacije Sergeja Lavrova, je Rusija "v sodelovanju s turškimi kolegi" pripravljena zagotoviti varen prehod ladjam na poti iz ukrajinskih pristanišč. Odgovornost za nastalo situacijo pa je znova pripisal Kijevu.
Zanimivo: Odpovedan je bil obisk ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova v Srbiji. Tri sosednje države Srbije - Bolgarija, Severna Makedonija in Črna gora - so namreč zaprle svoj zračni prostor za njegovo letalo. V torek pa je nemški kancler Olaf Scholz Litvi obljubil dodatno vojaško podporo za odvračanje in obrambo pred morebitnim ruskim napadom.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre