Minuli teden je zaznamovalo vse živo. Od tega, da počasi prehajamo v poletne in vsaj nekoliko bolj ležerne tedne (no, razen izpitno obdobje - saj bo ...), pa do tega, da je Severna Koreja dolgoletno diplomatko Choe Son-hui imenovala za prvo zunanjo ministrico v zgodovini države. Seveda je treba omeniti tudi burna nadaljevanja javnih zaslišanj o vdoru v ameriški kongres 6. januarja lani. No, čeprav nobene izmed teh novic nismo podrobneje pogledali v nadaljevanju, smo na koncu prispevka prilepile en posnetek, ki ti zna biti zanimiv, če te ta tema zanima. Kakorkoli, me smo se posvetile prvim ukrepom v boju proti energetski draginji, dogovoru glede direktiv o minimalnih plačah in zastopanosti spolov med članicami EU, obisku Bruslja premierja Roberta Goloba in ministra za obrambo Marjana Šarca, stopnjevanju napetosti med EU in Veliko Britanijo ter vojni v Ukrajini.
Mimogrede, če se ti zdi vsega skupaj preveč, preskoči oz. preleti kategorijo podrobno in/ali zanimivo. :)
Znani so prvi ukrepi za blaženje draginje
Ključno: Znani so prvi vladni ukrepi v boju proti energetski draginji, nova pravila za oblikovanje cen na bencinskih servisih bodo začela veljati že v torek. Kmalu sledijo še ukrepi, vezani na višanje cen hrane.
Podrobno: Vse, ki vozite motorna vozila, najbrž zanima kaj bo z rastočimi cenami goriva. S torkom bodo za obdobje 12 mesecev vnovič veljale regulirane marže na bencinskih servisih izven avtocest, na avtocestah pa bodo lahko trgovci cene določali sami. Premier Robert Golob je napovedal, da bodo cene pogonskih goriv v Sloveniji primerljive s cenami na Hrvaškem izven avtocest, nižje pa bodo od cen v Avstriji in Italiji.
S prvim julijem naj bi začeli veljati omilitveni ukrepi - več o tem bo znano naslednji teden. Trenutno pa vemo, da naj bi bilo povračilo za potne stroške prihoda na delo višje za 16 odstotkov. Pričakujemo lahko tudi zvišanje povračila zneska trošarin za prevoznike v javnem potniškem prometu in določene razbremenitve za kmete.
Zanimivo: Cene pogonskih goriv so že zdaj regulirane (regulacije je vpeljala že vlada Janeza Janše). Na gospodarskem ministrstvu se zato trenutno spoprijemajo z zahtevki trgovcev po povračilu nastale škode - v vrednosti več milijonov ali celo sto milijonov evrov.
Dogovori glede direktiv o minimalnih plačah in zastopanosti spolov med članicami EU
Ključno: Države članice EU so potrdile dogovore o direktivah o ustreznih minimalnih plačah in o uravnoteženi zastopanosti spolov v upravnih odborih družb. Zdaj so na vrsti sozakonodajalci.
Podrobno: Minuli teden je potekalo zasedanje Sveta EU za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov (EPSCO). Potrdili so nova pravila, ki bodo po prepričanju Evropske komisije, zaščitila dostojanstvo dela in okrepila enakost spolov na trgu dela. Uradno jih morajo potrditi še sozakonodajalci. S priporočilom za zagotovitev pravičnega in vključujočega prehoda na podnebno nevtralnost so se države članice zavezale, da bodo v središče zelenega prehoda postavile ljudi. Spodbujale bodo kakovostna delovna mesta in lajšanje prehodov med delovnimi mesti. Med drugim se bodo zavzemali za cenovno dostopne osnovne storitve, pa tudi za pravične davčne sisteme ter za sisteme dajatev in socialne zaščite.
Zanimivo: Pristojni ministri članic so sprejeli štiri priporočila EPSCO, ki naj bi državam članicam pomagala spodbuditi revolucijo na področju znanj in spretnosti v Evropi, pa tudi zagotoviti, da bo zeleni in digitalni prehod pravičen in vključujoč.
Izleti v Bruselj
Ključno: Minuli teden sta v Bruselj potovala premier Robert Golob (obiskal je evropske institucije, srečal se je s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom) in minister za obrambo Marjan Šarec (sodeloval je na srečanju obrambnih ministrov Nata).
Podrobno: Golob je med drugim podprl podelitev statusa kandidatke za članstvo v EU Ukrajini. Povedal je, da Slovenija podelitve statusa kandidatk Ukrajini, Gruziji in Moldaviji ne povezuje z Zahodnim Balkanom, ne bi pa želeli, da se ta regija prezre. Sestal se je tudi z Michelom, prihodnji teden na vrhu EU pa bo podal predlog, da se BiH dodeli status kandidatke za članstvo v EU (predlog je v pismu Michelu poslal tudi predsednik Borut Pahor).
Šarec je na srečanju obrambnih ministrov Nata potrdil, da slovenske zaveze Natu ostajajo nespremenjene. Ob tem, da Slovenija sredstev za obrambo ne namerava zmanjševati, pa je Šarec poudaril, da bo treba opraviti temeljito razpravo o porabi sredstev V zvezi z nakupom oklepnikov boxer pa je povedal, da revizija poteka, ni pa mogoče napovedati, kdaj bo končana. Srečanje je sicer bilo v znamenju ruske agresije na Ukrajino ter njenih posledic in vplivov na varnost in stabilnost v Evropi. Kot je minister dejal, se Slovenija pridružuje enotnemu odzivu mednarodne skupnosti v podporo Ukrajini in ji bo še naprej nudila pomoč.
Zanimivo: Golob je povedal, da bo Slovenija za prvo izplačilo iz evropskega sklada za okrevanje po pandemiji zaprosila do konca junija. S von der Leyen je govoril tudi o načrtu za energetsko neodvisnost REPowerEU.
Brexit: EU in Velika Britanija spet na bojni nogi
Ključno: Odnosi med EU in Veliko Britanijo se znova zapletajo - slednja želi enostransko spremeniti dele sporazuma o brexitu.
Podrobno: Britanska vlada je objavila zakonodajni predlog za odpravo določenih delov sporazuma, ki ga je leta 2020 po brexitu podpisala z EU. S spremenbo severnoirskega protokola želijo olajšati pretok blaga iz Velike Britanije na Severno Irsko. Evropska komisija se je kot odgovor na to odločila za nadaljevanje pravnega postopka proti Združenemu kraljestvu, ki ga je začasno ustavila septembra lani zaradi kršenja temeljnih določil severnoirskega protokola. Gre za del dogovora o britanskem izstopu iz EU, katerega namen je preprečiti trdo mejo na irskem otoku. Britanska vlada ima dva meseca časa za odgovor, če pa komisija ne bo zadovoljna z odgovorom, lahko zadevo preda Sodišču EU.
Zanimivo: Komisija je sprožila še dva nova pravna postopka. Prvi se nanaša na neupoštevanje sanitarnih in fitosanitarnih pravil, določenih v omenjenem protokolu. Drugega pa uvajajo zato, ker Združeno kraljestvo Evropski uniji ne zagotavlja dovolj statističnih podatkov o trgovini.
Ukrajina: Stoltenberg svari pred dolgoletno vojno
Ključno: Vojna na vzhodu Ukrajine se je nadaljevala, ključno mesto Severodoneck je pred padcem. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg svari pred dolgoletno vojno.
Podrobno: Prejšnjo soboto se je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v Kijevu sestala z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. V četrtek so nemški kancler Olaf Scholz, francoski predsednik Emmanuel Macron, italijanski premier Mario Draghi in romunski predsednik Klaus Iohannis v Kijevu podprli Ukrajino v njeni želji, da pridobi status kandidatke za članstvo v EU.
Kakorkoli, vojna ne počiva. Mirovni pogovori med Ukrajino in Rusijo so obstali. Rusija zahteva, da Ukrajina odstopi od članstva v natu - Kijev je konec marca pokazal pripravljenost na odstop v zameno za varnostna zagotovila mednarodne skupnosti. Rusija poleg tega zahteva še t. i. deminalizacijo Ukrajine in odstop teritorialnega ozemlja v regijah Doneck in Lugansk.
Ukrajinski pogajalec David Arahamija je dejal, da mirovnih pogovorov z Rusijo ne bo do konca avgusta, saj da bo prej izveden protinapad. Stoltenberg svari pred dolgoletno vojno.
Zanimivo: Zelenski je v soboto prvič obiskal obrambne linije na jugu Ukrajine. Zagotovil je, da ukrajinske sile juga države ne bodo predale nikomur.
Obljubljeni video:
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre