- Apr 16, 2023
- 7 min read

Tedenskih (s)pet, 8. 4. - 15. 4.

Kako si preživela ta teden? Me že sanjamo o poletju ... <3 Kakorkoli, preidimo k bistvu - k petim osrednjim novicam prejšnjega tedna. Če te zanima še več, pa pokukaj v rubriko Drugo doganjane v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale. No, malo te morda bomo. Vendar zagotovo ti vse skupaj uspe prebrati v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če je šola/študij/delo zavzela že čisto preveč tvoje energije in časa) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki).

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje po novem obvezni prispevek?

Ključno: Poslanska skupina Gibanja Svoboda je vložila zakonski predlog, ki predvideva preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v nov obvezni prispevek.

Podrobno: Ob napovedani podražitvi premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in padcu javnomnenjske podpore koaliciji so poslanci Svobode v torek zvečer v državni zbor (DZ) vložili novelo zakona za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Nadomestil naj bi ga obvezen zdravstveni prispevek v fiksnem znesku 35,67 evra, ki bi se stekal samo v Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). V vladi želijo s tem preprečiti podražitve dopolnilnega zavarovanja in dobičke treh zasebnih zavarovalnic, kot je dejal premier Robert Golob. Za financiranje zdravstvene blagajne naj bi po prvih izračunih sicer zmanjkalo 180 milijonov evrov - kritje bo zagotavljal proračun. Opozicija predlogu nasprotuje. Menijo namreč, da predlog ne bo prinesel bolj dostopnega javnega zdravstva. ZZZS je do predloga še zadržan. Mnenja, ki jih ima civilna družba o predlogu, pa so različna.

Zanimivo: Vlada je nato v četrtek sprejela pravno podlago za zamrznitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, v petek pa je sprejela še uredbo, s katero je premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja s 1. majem zamejila pri 35,67 evra. Zamejitev cen bo predvidoma veljala do uveljavitve novele sveže vloženega zakona, predvidoma do 1. septembra. Z določitvijo cene z uredbo se po navedbah ministrstva za zdravje zagotavlja redna preskrba s tem produktom, sicer bi se zaradi višine premije odrekli sklenitvi zavarovanja, saj bi bilo predrago za finančno šibkejši segment ljudi.

Avstrija namerava podaljšati nadzor na meji s Slovenijo

Ključno: Avstrija namerava znova za šest mesecev podaljšati nadzor na meji s Slovenijo, kar so v slovenskem ministrstvu za zunanje in evropske zadeve s Tanjo Fajon na čelu označili za nesprejemljivo.

Podrobno: Dan zatem, ko je avstrijski notranji minister Gerhard Karner povedal, da namerava Avstrija znova za podaljšati nadzor na meji s Slovenijo, je Fajon v telefonskem pogovoru z avstrijskim kolegom Alexandrom Schallenbergom Dunaj pozvala, naj v zvezi s to temo "razmisli o nadaljnjih korakih". Slovenija namreč ne želi zaostrovati prehoda meje, še posebej v luči bližajoče se turistične sezone. Kakorkoli, nadzor nad mejami bo podaljšan od 11. maja, ko se bo iztekla trenutna prekinitev prostega pretoka ljudi prek meje.

Karner meni, da je podaljšanje nadzora na meji s Slovenijo nujno, saj po njegovem mnenju nadzor na zunanjih schengenskih mejah ne deluje. Pri Evropski komisiji so se na to odzvali rekoč, da mora biti nadzor na notranjih schengenskih mejah izreden, časovno omejen in skrajni ukrep. Znotraj schengenskega prostora načelno ni stacionarnega nadzora na državnih mejah, a je množični prihod beguncev leta 2015 to spremenil. Več držav, med njimi Avstrija, je namreč takrat uvedlo nadzor na mejah. Sodišče Evropske unije je ta korak takrat dovolilo, a le za omejeno časovno obdobje oziroma dokler traja varnostna grožnja, s katero država utemeljuje vrnitev mejnega nadzora.

Zanimivo: Medtem je minister za promet in infrastrukturo ter namestnik italijanskega premierja Matteo Salvini dejal, da bi morala Slovenija znova začeti sprejemati migrante, ki so nezakonito prečkali italijansko-slovensko mejo. V nasprotnem primeru bo Italija po njegovih besedah prisiljena uvesti nadzor na meji. Italijanska vlada je sprejela sklep o razglasitvi izrednih razmer zaradi migracij na celotnem ozemlju države. Kasneje sta se notranji minister Boštjan Poklukar in njegov italijanski kolega Matteo Piantedosi pogovarjala o okrepljenih migracijskih tokovih. Poklukar je pojasnil, da izredne razmere, ki so jih razglasili v Italiji, ne bodo vplivale na trenutno stanje na meji. Ministra sta govorila tudi o vračanju migrantov. Piantedosi je zagotovil, da Italija nadzora na meji s Slovenijo ne namerava uvesti, so sporočili z notranjega ministrstva. Ministra sta se strinjala, da je treba bolj učinkovito varovati zunanjo mejo EU.

Zdravniki izrazili nestrinjanje z gradnjo kanalizacijskega kanala C0

Ključno: Več kot 30 zdravnikov UKC Ljubljana je v pismu izrazilo nestrinjanje z gradnjo kanalizacijskega kanala C0 preko vodovarstvenega območja na odseku med Črnučami in Brodom v Ljubljani.

Podrobno: Zdravniki so omenjeno pismo poslali vladi, ministrstvom, državnemu zboru (DZ), ljubljanski občini in fakultetam. Gradnja kanalizacijskega kanala C0 naj bi namreč ogrožala pitno vodo v Ljubljani, so opozorili. Dan kasneje komisija DZ za peticije, človekove pravice in enake možnosti ni podprla sklepa, s katerim bi ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću naložili zaustavitev gradbenih del na trasi kanala C0. Soglašali pa so, da ustrezna institucija preveri postopke v zvezi s pridobivanjem vseh zahtevanih dovoljenj.

Zanimivo: Poslanci so glasovali o več sklepih, zadostno podporo pa so poleg tega, da so ustrezni instituciji naložili, da pripravi natančen pregled pridobljene dokumentacije in preveri vse postopke v zvezi s pridobivanjem zahtevanih dovoljenj za izgradnjo kanala C0 na spornem odseku Kleče, izrekli tudi sklepu, s katerim pristojne organe pozivajo, naj preverijo, ali ljubljanska občina pri razlaščanju lastnikov zemljišč ter poseganju v njihovo zasebno lastnino razpolaga z ustrezno pravno podlago.

Na površje pricurljali zaupni ameriški obveščevalni dokumenti

Ključno: Na spletu so se pojavili zaupni ameriški obveščevalni dokumenti. Po nekaj dneh so osumljenca za objave, mladega gardista, aretirali.

Podrobno: Že prejšnji petek (7. aprila) so bili na družbenih omrežjih objavljeni zaupni dokumenti, v katerih je podrobno opisana strategija ZDA in zveze Nato za podporo Ukrajini v času ruske invazije, pa tudi o Kitajski, Bližnjem vzhodu, vojaških razmerah v indijsko-tihomorski regiji in terorizmu. Objave so sledile tudi v naslednjih dneh.

Po poročanju New York Timesa, dokumenti med drugim vsebujejo časovno precej natančno opredeljene vse dobave orožja in druge opreme Ukrajini, kot jih sicer ZDA javno razkriva. Prav tako so v njih zemljevidi z oznakami, kje so Natova središča znotraj Ukrajine, in podatki o moči posameznih ukrajinskih bataljonov pred načrtovano protiofenzivno Ukrajine. Kakorkoli, dokumenti ne vsebujejo podrobnosti, kdaj, kako ali kje namerava Ukrajina lansirati svojo protiofenzivo. V dokumentih so tudi navedbe o številu ruskih žrtev, a anonimni ameriški viri trdijo, da se po njihovi oceni zdi, da so bile te številke modificirane, da bi znižali število ruskih žrtev. V enem od dokumentov, ki se je znašel na spletu, je navedena številka 16.000–17.500 ruskih žrtev od začetka invazije v Ukrajini 24. februarja 2022. Ameriške oblasti so do zdaj ocenjevale, da je bilo v vojni ranjenih in ubitih okoli 200.000 Rusov. Eden od dokumentov, ki je zaokrožil po proruskih vladnih kanalih, razkriva urnike usposabljanj 12 ukrajinskih bojnih brigad, od tega naj bi jih devet usposabljale sile ZDA in Nata, potrebujejo pa da 250 tankov in več kot 350 vojaških vozil.

Zanimivo: V četrtek so aretirali 21-letnega pripadnika obveščevalnega krila letalske nacionalne garde v Massachusettsu Jacka Teixeiro, ki naj bi stal za objavo teh zaupnih dokumentov. Teixeira je bil v zvezi z uhajanjem vojaških dokumentov na sodišču obtožen nepooblaščenega hranjenja in posredovanja zaupnih dokumentov ameriške vlade. Sodnik je zanj odredil pripor, kjer bo počakal na zaslišanje v sredo.

Biden pozval k oblikovanju vlade na Severnem Irskem

Ključno: V sredo je ameriški predsednik Joe Biden med obiskom na Severnem Irskem ob 25. obletnici velikonočnega mirovnega sporazuma pozval k oblikovanju tamkajšnje vlade. Stranka protestantskih unionistov DUP namreč že skoraj eno leto blokira delovanje parlamenta in vzpostavitev nove vlade.

Podrobno: Kot smo podrobneje obrazložile v prispevku Ob 25. obletnici "velikonočnega" sporazuma, politična kriza na Severnem Irskem še vztraja, Severna Irska ostaja politično razdeljena, saj je zaradi spora glede severnoirskega protokola po brexitu že več kot leto dni brez vlade. Tako je ameriški predsednik ob obisku v Dublinu nagovoril irski parlament, kjer je med drugim opozoril na dragocenost miru in Veliko Britanijo pozval k tesnejšemu sodelovanju z irsko vlado za ohranjanje miru na Severnem Irskem. Dejal je, da si Irska in ZDA delita skupne zgodovinske vezi in vrednote, izpostavil pa je tudi zavezanost obeh držav k pomoči Ukrajini.

Zanimivo: V skladu z velikonočnim sporazumom si irski republikanci in britanski unionisti delijo oblast na Severnem Irskem. Na splošnih volitvah maja lani pa se je prvič zgodilo, da je največ glasov prejela republikanska Sinn Fein, ki bi potemtakem morala voditi vlado v sodelovanju s stranko protestantskih unionistov DUP. Slednji sicer svojo blokado upravičujejo z nezadovoljstvom zaradi severnoirskega protokola, ki ureja trgovinske odnose Severne Irske z Veliko Britanijo in EU po brexitu.

Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Mednarodni denarni sklad je v najnovejši napovedi Sloveniji za letos napovedal 1,6- odstotno gospodarsko rast. V primerjavi s predhodno oceno jo je poslabšal za 0,2 odstotni točki. Za leto 2024 je državi napovedal 2,1-odstotno rast. Sklad je ob tem dvignil napoved letošnje inflacije za Slovenijo. Letos bo povprečna letna rast cen življenjskih potrebščin dosegla 6,4 odstotka, v 2024 naj bi se spustila na 4,5 odstotka. Specializirano državno tožilstvo pa je na ljubljansko okrožno sodišče v zvezi z nabavo ventilatorjev v času epidemije vložilo zahtevo za preiskavo zoper nekdanjega gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, njegovo sodelavko Andrejo Potočnik in dobavitelja medicinskih ventilatorjev, direktorja družbe Geneplanet Marka Bitenca, je poročal portal 24ur. Na SDT so potrdili, da je bila 12. aprila v omenjeni zadevi na sodišče vložena zahteva za preiskavo zoper tri fizične osebe, in sicer zoper eno osebo zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, zoper dve osebi pa zaradi kaznivega dejanja pomoči pri kaznivem dejanju zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic.

Zajadrajmo še v tujino. Zvezni sodnik v ameriški zvezni državi Teksas je prepovedal uporabo tablete za splav, ki jo v ZDA običajno uporabljajo za prekinitev nosečnosti. Sodnik v zvezni državi Washington pa je kmalu zatem sprejel nasprotno odločitev. Zvezno prizivno sodišče je zatem odločilo, da bo tabletka še naprej začasno na voljo, vendar pod strožjimi pogoji. Nato je v petek konservativni guverner ameriške zvezne države Florida popisal zakon, ki prepoveduje splav po šestem tednu nosečnosti in ki ga je parlament v Tallahasseeju v četrtek potrdil s 70 glasovi proti 40. Doslej so bili splavi v tej zvezni državi prepovedani od 15. tedna nosečnosti. Po vrsti protestov, o katerih smo pisale na primer tukaj, je francoski ustavni svet potrdil ključne elemente sporne pokojninske reforme predsednika Emmanuela Macrona, med drugim tudi dvig upokojitvene starosti z 62 na 64 let. Zavrnil pa je šest ukrepov, ki za samo reformo niso bili bistvenega pomena, prav tako tudi predlog levice za razpis referenduma o alternativni pokojninski reformi, ki bi ohranila upokojitveno starost pri 62 letih. Kitajska je po srečanju tajvanske predsednice Tsai Ing-wen s predsednikom predstavniškega doma ameriškega kongresa Kevinom McCarthyjem že prejšnji teden začela tridnevne vojaške vaje v Tajvanski ožini, v okviru katerih so kitajske sile simulirale tudi obkolitev Tajvana. Prejšnjo nedeljo pa je Macron je po koncu obiska na Kitajskem dejal, da se Evropa ne bi smela vpletati v ameriško-kitajski spor glede Tajvana, in da bi morala zmanjšati odvisnost od ZDA. Njegovi komentarji so v zahodnih državah naleteli na številne kritike.