Si slučajno kdaj gledala serijo Derry Girls? Najdeš jo na Netflixu (pa verjetno še kje drugje). Na kratko, gre za komično serijo, ki prikazuje življenje 16-letnega dekleta ter njene družine in prijateljev med nemiri na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja na Severnem Irskem. Zgodbe teh deklet (in fanta) se te bodo zagotovo dotaknile, hkrati pa ti bodo nudile uvid v napeto obdobje, ki je v srcih številnih tamkajšnjih prebivalcev pustilo pečat.
(Video je vir naslovne fotografije.)
Pred petindvajsetimi leti je bil z "velikonočnim" sporazumom na Severnem Irskem vzpostavljen mir. Čeprav je sporazum rešil na tisoče življenj, pa posledice konflikta, zakoreninjene globoko v družbo tega razdeljenega otočka, ostajajo. Sporazum med drugim vsebuje sistem delitve oblasti, ki je povzročil nestabilno vlado; od podpisa Severna Irska že skoraj deset let nima vladajočega izvršilnega organa. Skratka, na aprilski dan leta 1998 je bil dosežen kompromis, ki je končal 30 let trajajoč konflikt - slednji je vzel kot 3500 življenj. Vendar pa so globoke delitve še vedno prisotne. Decentralizirana vlada že več kot leto dni ne deluje, propadla je že šestič. Javni uslužbenci skrbijo za delovanje zdravstvenih, izobraževalnih in drugih služb, vendar ne morejo spreminjati zakonov ali politik. Severna Irska ostaja politično razdeljena. Vendar začnimo na začetku.
Od leta 1920 je irski otok razdeljen na dva dela - Severno Irsko in Republiko Irsko. Slednja je takrat razglasila samostojnost, šest severnih grofij pa je ostalo pod nadzorom Velike Britanije. Med obema deloma so vedno bile verske, politične in demografske delitve. Razlog, da je London leta 1972 ponovno uvedel neposredno oblast pa tiči predvsem v naraščanju sporov med katoličani in protestanti. Policija je leta 1968 nasilno zatrla mirne katoliške demonstracije v Londonderryju (kjer se, mimogrede, odvija tudi serija Derry Girls). Protestniki so zahtevali odpravo diskriminacije pri glasovanju, zaposlovanju in stanovanjskem vprašanju. Dve leti kasneje je prišlo do ustanovitve Irske republikanske armade (Ira) in takrat se je konflikt okrepil. Ira je kmalu začela s kampanjo bombnih napadov in streljanja na britanske vojake. Na drugi strani so se unionistične paravojaške skupine odzvale predvsem z nasiljem, ki je bilo uperjeno proti katoličanom. Vse skupaj je vodilo do t.i. krvave nedelje januarja 1972, ko so britanski vojaki na mirnem katoliškem shodu za državljanske pravice v Londonderryju ubili 13 ljudi, še en protestnik pa je umrl kasneje zaradi hudih poškodb. Kmalu za krvavo nedeljo je London v odzivu na dogajanje ukinil severnoirsko pokrajinsko vlado, to pa je vodilo v desetletja neposredne britanske vladavine.
Skratka, 10. aprila leta 1998 sta tedanja premierja Velike Britanije in Irske, Tony Blair in Bertie Ahern, s predstavniki lokalnih političnih strank vendarle podpisala mirovni sporazum na veliki petek - zato je listina dobila ime "velikonočni" sporazum, kot so napisali na rtvslo.si. S tem je se končalo 30-letno nasilje med Iro in unionističnimi paravojaškimi skupinami. Sporazum med drugim ureja status in sistem severnoirske vlade znotraj Velike Britanije, odnos med Severno Irsko in Irsko ter odnos med Irsko in Veliko Britanijo. Delitev oblasti med unionisti in nacionalisti je njegova najpomembnejša komponenta. Vodilna stranka na eni strani imenuje premierja, druga stran pa njegovega namestnika. Ključna glasovanja v skupščini morajo biti sprejeta z večino, ki predstavlja obe strani. Tak pristop je zaščitil interese nacionalistične manjšine, čeprav je Severna Irska ostala britanska.
Vendar nasilje se ni končalo takoj po podpisu - najhujše posamezno grozodejstvo, bombni napad v Omaghu, ki so ga izvedli disidentski republikanci, se je zgodilo že avgusta 1998 - in majhne lojalistične in republikanske skupine še vedno občasno izvajajo nasilje, ki ima pogosto smrtne posledice (čeprav je izgubljenih življenj v zadnjih letih neprimerljivo manj v primerjavi z obdobjem med letoma 1970 in 2000), kot so obrazložili v The Economistu. V zadnjih 12 mesecih so paravojaške enote ubile eno osebo in ranile 37 ljudi. Bilo je šest bombnih napadov in 36 streljanj. Policija je zasegla okoli 1000 nabojev streliva.
Brexit: stare rane, nova vprašanja in nove napetosti
Z brexitom (odcepitvijo Velike Britanije od EU) leta 2020, pa je na površje ponovno privrelo vprašanje meje med Severno Irsko in Irsko - v "velikonočnem" sporazumu namreč ni natančno opredeljena ureditev meje med Severno Irsko in Irsko. Brexit je bil za Severno Irsko in Irsko problematičen zlasti z vidika uveljavljanja carinskih pravil Bruslja in Londona. Možnost vrnitve trde meje med Irsko in Severno Irsko so mnogi obravnavali tudi kot neposredno kršitev "velikonočnega" sporazuma. 'Zid miru' v Belfastu še vedno ločuje nekatere soseske. Mimogrede, na referendumu o brexitu je Severna Irska pretežno glasovala za obstanek v EU, Združeno kraljestvo kot celota pa se je odločilo za izstop.
Kakorkoli, da bi ohranila odprto mejo, se je britanska vlada odločila, da Severna Irska ostane v carinski uniji in enotnem blagovnem trgu EU, preostali del Združenega kraljestva pa izstopi. Protokol o Severni Irski, ki je bil del pogodbe o brexitu, je olajšal razočaranje nacionalistov nad brexitom, vendar je vznemiril unioniste, ker je v Irskem morju začrtal mejo, ki je otežila trgovino z Veliko Britanijo.
Kot že obrazloženo, "velikonočni" sporazum med drugim določa, da si oblast v regiji delijo protestantske in katoliške stranke. Pri tem je ključno, da vlado vodita premier in njegov namestnik, ki predstavljata obe strani. Stranka severnoirskih protestantskih unionistov Dup pa zaradi nestrinjanja z omenjenim severnoirskim protokolom trenutno zavrača sodelovanje v vladi pod vodstvom republikanske stranke Sinn Fein, zaradi česar je Severna Irska že leto dni v politični blokadi.
Ta politična blokada vstraja tudi po tem, ko sta predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in britanski predsednik vlade Rishi Sunak sklenila dogovor - t.i. windrorski okvir - ki omogoča neovirano trgovanje po celotni Veliki Britaniji in uvaja zelene pasove za blago, ki je iz preostalih delov države namenjeno na Severno Irsko. Za blago, pri katerem obstaja tveganje, da bo šlo v EU, pa uvaja rdeče pasove, kar pomeni ohranitev dosedanjih carinskih pravil. Politična kriza na Severnem Irskem ostaja. Unionisti vztrajajo pri tem, da bi bilo potrebno odpraviti severnoirski protokol, saj v njem vidijo grožnjo za vez z Otokom.
Kakorkoli, politična situacija je nekoliko drugačna, kot je bila pred leti. Zdi se, da je veliko ljudem enostavno dovolj konflikta in se ne identificirajo ne z eno in ne z drugo stranjo. Vendar privilegiji, ki jih je sporazum dal dvema stranema (unionistom in nacionalistom) dejansko pomenijo, da glasovi tretje strani - centristov - ostajajo potisnjeni v ozadje. Omenimo še, da sporazum, ki velja danes, že zdaj ni enak sporazumu, ki je bil sklenjen leta 1998. Število zakonodajalcev se je zmanjšalo s 108 na 90. Ministrstvo za pravosodje je dodeljeno zunaj mehanizmov sporazuma, da bi pomirili strah sindikalistov, da bo nekdanja Ira odgovorna za kazensko pravosodje, kot so zapisali v The Economistu. Tehnična sprememba načina izbire premierja in njegovega namestnika je povečala plemensko pripadnost, kar je slabo za Severno Irsko, dobro pa za že omenjeni Dup in Sinn Fein.
Večina ljudi po lastni izbiri še vedno živi v ločenih skupnostih. Delitve so še vedno prisotne na vseh področjih, od športa do šol, tudi v popularni kulturi. Ob obletnici se je v Londonderryju zbralo nekaj deset republikanskih odpadnikov na prepovedanem shodu. Nosili so oblačila paravojaških milic in metali molotovke, pa tudi druge predmete na policiste. S pohodom do pokopališča so želeli obeležiti obletnico velikonočne vstaje proti britanski nadvladi leta 1916. Kljub tovrstnim "podvigom" je v minulih letih bilo nešteto primerov medskupnostne velikodušnosti in nekatere težave je šokantno preprosto rešiti. Pri tem je pomembno izpostaviti na primer priložnosti, da se otroci, ki prihajajo iz različnih skupnosti, spoznajo in družijo.
M. L.