Tedenskih (s)pet, 5. 11. - 12. 11.

Tudi tebe že kaj zebe? Naj te trenutni mraz ne zavede - Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je v minulem tednu opozorila, da je zaradi visokih temperatur letos v Evropi umrlo že najmanj 15.000 ljudi. Kakorkoli, tudi tokrat objavljamo Tedenskih (s)pet z manjšo zamudo - zaradi volilnega molka. Upamo, da boš ob topli pijači, nekje, kjer je udobno in kjer se lahko sprostiš, prebrala tokratni pregled petih ključnih novic minulega tedna. Za konec pa smo v nekoliko bolj strnjeni obliki zbrale še pomembno/zanimivo dogajanje, ki ga nismo vključile v naš primarni nabor, če te morda zanima še kaj več.


Preden zajadraš v pregled tedna, prilagamo še en video, ki nas je nasmejal do solz. :D


Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale. No, malo te morda bomo. Vendar zagotovo ti vse skupaj uspe prebrati v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če je šola/študij/delo zavzela že čisto preveč tvoje energije in časa) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki).


Predsedniške volitve: Zmagala je Pirc Musar!

Ključno: V nedeljo je v drugem krogu predsedniških volitev zmagala Nataša Pirc Musar - prva ženska, ki je zasedla ta položaj, v zgodovini Slovenije.


Podrobno: Nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka Pirc Musar bo zamenjala Boruta Pahorja, ki je na tem stolčku sedel kar dva mandata. V drugem krogu jo je podprlo skoraj 54 odstotkov volivcev. Napoveduje, da bo garala za temeljne človekove pravice in demokracijo. Volitve je sicer zaznamovala nekoliko višja volilna udeležba. Protikandidata Anžeta Logarja je premagala za 7,7 odstotne točke. Zmagala je v šestih volilnih enotah, medtem ko je Logar večino volivcev prepričal v dveh.


Zanimivo: Kmalu pridejo še lokalne volitve (naslednjo nedeljo) in trije referendumi (več o tem kmalu)! Zaenkrat povzemamo, da bodo 27. novembra potekali trije referendumi - o uveljavitvi sprememb zakonov o vladi in o dolgotrajni oskrbi ter o noveli zakona o RTVS.



Kaczynski: Poljakinje bojda manj rojevajo zaradi pretiranega pitja alkohola

Ključno: Nedavno je predsednik poljske stranke Zakon in pravičnost (PiS) Jarosław Kaczyński v svojem govoru zavzeto zatrjeval, da je za upadanje števila rojstev mladih Poljakinj krivo njihovo pretirano pitje alkohola.


Podrobno: Po podatkih poljskega statističnega urada rodnost na Poljskem nekaj let zapored upada. Leta 2020 je bila stopnja rodnosti 1.378, da bi se izognili zmanjševanju števila prebivalstva, pa bi morala biti 2,1. To sicer ni prav nič presenetljiv trend, in sicer kljub drakonskemu nadzorovanju ženskih teles v tej državi v obliki preprečevanja splava (več o tem na primer v tem prispevku).


Kakorkoli, v govoru v kraju Elk na severovzhodu Poljske je Kaczyński ocenil, da je demografska slika Poljske med drugim slaba "zaradi določenega vedenja ljudi, še posebej žensk". Zatrdil je, da "če se bo nadaljevalo stanje, ko do 25. leta ženske pijejo toliko kot njihovi moški vrstniki, ne bo otrok". Dodal je še, da naj bi moški postali alkoholiki, če dvajset let uživajo preveč alkohola, ženske pa naj bi bile alkoholičarke že po dveh letih prekomernega pitja. Te informacije naj bi, kot je povedal, dobil od nekega zdravnika. Slednji naj bi mu povedal, da mu je uspelo alkoholizma ozdraviti tretjino svojih moških pacientov, a nobene ženske.


Ta biser človeštva je poudaril tudi, da ni naklonjen temu, da bi ženske imele otroke zelo mlade. Kot belopolti moški in posledično veliki poznavalec razvoja ženskega telesa in uma namreč meni, da mora ženska dozoreti, da bi lahko bila mater.


Ob tem je seveda še posebej zanimivo, da gre za belega moškega, ki sam sicer nima otrok. O rodnosti pa seveda "vse ve". Kakorkoli, njegovim izjavam je seveda sledil cel plaz kritik - še dobro.


Zanimivo: Aja, pa veselo (pozno) Martinovo! ;)

Vir: Pexels
Francoski škofi in spolno nasilje

Ključno: Enajst nekdanjih ali sedanjih francoskih škofov je bilo obtoženih zaradi spolnega nasilja ali pa ker primerov zlorab niso prijavili, je razkrila francoska katoliška cerkev.


Podrobno: Predsednik francoske škofovske konference Eric de Moulins-Beaufort je povedal, da nekaterim visokim cerkvenim dostojanstvenikom grozi kazenski pregon, cerkveni disciplinski postopki ali oboje. Med njimi je tudi kardinal Jean-Pierre Ricard. Priznal je, da se je neprimerno obnašal do 14-letnice. Ricarda je za kardinala leta 2016 imenoval papež Frančišek.


Podrobneje, po pojasnilih de Moulins-Beauforta, je v sporočilu francoski škofovski konferenci priznal, da je pred 35 leti, ko je bil duhovnik, 14-letnemu dekletu storil "obsojanja vredno" dejanje, ki ji je nedvomno pustilo dolgoročne posledice. Dodal je, da jo je prosil odpuščanja. Ricard je bil nadškof Coutancesa, Montpelliera in Bordeauxa med letoma 2001 in 2019, ko se je upokojil.


Na konferenci francoske škofovske konference so sicer govorili tudi o tem, kako izboljšati komunikacijo in preglednost obtožb o spolnih zlorabah duhovnikov.


Zanimivo: Vatikan je sprožil predhodno preiskavo Ricarda, da bi preveril dejstva razkritja njegove spolne zlorabe mladoletnice.



Evropski poslanci podprli pristop Hrvaške k schengenskemu območju

Ključno: Evropski poslanci so na plenarnem zasedanju podprli pristop Hrvaške k schengenskemu območju. Država po njihovi oceni izpolnjuje vse potrebne pogoje.


Podrobno: Za je glasovalo 534 evroposlancev, 53 jih je bilo proti, 25 pa je bilo vzdržanih. Končno odločitev o odpravi nadzora na notranjih mejah mora zdaj soglasno sprejeti Svet EU. Ta bo zeleno luč predvidoma prižgal na zasedanju notranjih ministrov EU v začetku decembra. Na tem zasedanju bodo države članice odločale tudi o vstopu Romunije in Bolgarije. Vse tri države bi lahko 1. januarja skupaj vstopile v schengen.


Evropski poslanci ob tem izpostavljajo potrebo po stalnem spremljanju spoštovanja temeljnih pravic na zunanjih mejah EU. Hrvaško pozivajo, naj parlament in Svet EU obvešča o tem, kako izvaja svoj akcijski načrt za upravljanje zunanjih meja EU - zlasti neodvisni mehanizem za spremljanje policijskih ukrepov. V luči poročil o nespoštovanju človekovih pravic in nezakonitem vračanju migrantov na hrvaških mejah med drugim želijo, da Evropska komisija v okviru schengenskega ocenjevalnega programa oceni vidike upravljanja zunanjih meja in temeljnih pravic s strani Hrvaške, vključno z obiski na kraju samem.


Zanimivo: Pri temi vstopa Hrvaške v schengen imamo v Sloveniji nekoliko grenak priokus zlasti zaradi zapletov s Hrvaško glede arbitraže. Kakorkoli, Evropski poslanci iz Slovenije podpirajo pristop naše južne sosede k schengenskemu območju. Poslanci različnih političnih pripadnosti se strinjajo, da je Hrvaška na vstop v schengen pripravljena in da je v interesu Slovenije. Opozarjajo pa, da to za Hrvaško pomeni tudi nove obveznosti.



Odnosi med Srbijo in Kosovom se spet zaostrujejo

Ključno: Kosovski Srbi so zaradi uredbe kosovske vlade, da morajo zamenjati srbske registrske tablice za avtomobile s kosovskimi, zapustili kosovske institucije.


Podrobno: Svoje stolčke so zapuščali poslanci, sodniki, tožilci, policisti in župani. Prejšnjo nedeljo je potekal tudi protest kosovskih Srbov. Udeleženci so obtožili EU, da ne spoštuje bruseljskega sporazuma in podprli srbske predstavnike, ki so izstopili iz kosovskih institucij.


V skladu z bruseljskim sporazumom naj bi Priština vzpostavila Skupnost srbskih občin - to Beograd zahteva že od sklenitve sporazuma v okviru dialoga pod okriljem EU. Priština pa tega ne stori, ker skupnosti ne želi dati izvršne oblasti.


Srbija ne priznava neodvisnega Kosova, Srbi na severu Kosova pa nasprotujejo odločitvi Prištine, v skladu s katero morajo lastniki vozil s srbskimi registrskimi oznakami na Kosovu te zamenjati z oznakami Kosova. Do zdaj je le nekaj Srbov preregistriralo svoja vozila.


Visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell je ob dogajanju Srbijo in Kosovo pozval, naj se vzdržita enostranskih dejanj, ki bi lahko vodila k nadaljnjim napetostim in nasilju, ter se odločita za dialog.

Vir: Pexels

Zanimivo: Kasneje v tednu je potekalo srečanje med kosovskim premierjem Albinom Kurtijem ter Borellom in posebnim odposlancem EU za dialog med Beogradom in Prištino Miroslavom Lajčakom. Osrednje teme na pariškem mirovnem forumu so bile dialog med Beogradom in Prištino, uveljavitev ukrepa Prištine o registrskih tablicah in reševanje zadnjih napetosti na Kosovu, so sporočili iz kosovske vlade. Kurti je med drugim poudaril, da je Kosovo pripravljeno ponuditi roko, a ne bo več popuščalo Srbiji, srbski predsednik Aleksandar Vučić pa, da ni optimističen glede rešitve krize na severu Kosova.



Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Naj na tem mestu začnemo z novico, da so policisti identificirali osebo, ki je pred prazniki v centru Ljubljane napadla direktorico Inštituta 8. marec Niko Kovač (več o tem smo pisale v enih izmed zadnjih Tedenskih (s)pet). Zoper storilca bodo podali kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe. Napadalca na poslanca SDS Branka Grimsa še niso uspeli identificirati. V omrežje so znova priključili krško nuklearko, medtem kot šesti blok Teš ostaja ugasnjen. Po preverjanjih na nizki moči bodo moč nuklearke postopno zviševali. Prihodnji remont krško nuklearko po novem 18- mesečnem gorivnem ciklu čaka spomladi 2024. Zunanja ministrica Tanja Fajon je v državnem zboru uspešno prestala interpelacijo, ki jo je proti njej vložila SDS. Za njen odhod je glasovalo 22 poslancev SDS in NSi, 52 poslancev koalicije in narodnosti pa je bilo proti. Fajon meni, da je ta izkušnja vladno koalicijo še bolj utrdila. Povod za interpelacijo je bila afera z zdaj že nekdanjim veleposlanikom v ZDA Tonetom Kajzerjem, ki ga je vlada odpoklicala septembra (o tem smo že pisale v enih izmed zadnjih Tedenskih (s)pet). Aja, v sredo je potekal prvi redni koalicijski vrh, na katerem so se sestali poslanci in ministri vladnih strank Gibanje Svoboda, SD in Levica. Na ministrstvu za zdravje so z oktobrom znova vzpostavili sistem brisanja neizkoriščenih terminov zdravstvenih storitev s čakalnih seznamov, potem ko so brisanje med epidemijo covida-19 ustavili. Pri tem je bilo prizadetih 5977 oseb, ki so jim izbrisali prihodnje termine (prenaročeni so bili iz upravičenih razlogov).


Ok, zdaj pa v tujino. Američani so na vmesnih volitvah odločali o novi sestavi kongresa. Demokrati slavijo, republikanci pa iščejo krivca za slabši rezultat. Vse več jih s prstom kaže na bivšega predsednika Donalda Trumpa, ki naj bi s svojim angažmajem najbolj poskrbel za visoko demokratsko udeležbo na volitvah. Skupna volilna udeležba bo blizu rekordne iz leta 2018, ko so demokrati v predstavniškem domu republikancem odvzeli 41 sedežev. Kakorkoli, vseh pet referendumov o pravici do umetne prekinitve nosečnosti, ki je po letošnji odločitvi vrhovnega sodišča v pristojnosti zveznih držav, se je prav tako končalo s porazi nasprotnikov pravice do splava. V Šarm el Šejku se je začela podnebna konferenca ZN (COP27). V okviru konference so letos v ospredju izzivi, s katerimi se v luči podnebnih sprememb soočajo države v razvoju. Med najbolj prizadetimi državami sta Španija in Nemčija. Veliko pozornosti pa je zbudil obisk nemškega kanclerja Olafa Scholza na Kitajskem. Scholz je namreč bil prvi voditelj EU, ki je po pandemiji covida-19 obiskal Kitajsko. Srečal se je s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom in se zavzel za nadaljnji razvoj gospodarskega sodelovanja. Xija je pozval, naj pritisne na Moskvo za končanje vojne v Ukrajini. Ruska vojska je začela umik iz Hersona, v ZDA pa so priznali, da so v stikih z Moskvo. In še to, Ukrajinski predsednik Volodimir Zelensky je dejal, da je pripravljen na pogovore z Rusijo - a le na pristna pogajanja, ki bodo vsebovala vrnitev zasedenega ukrajinskega ozemlja, zagotovilo odškodnin za ruske napade in kazni za odgovorne za vojne zločine. V sredo pa je Evropska komisija predstavila predlog pravne podlage za makrofinančno pomoč Ukrajini za leto 2023 v skupni višini 18 milijard evrov. Kot je ugotovil odbor Evropskega parlamenta v vmesnem poročilu o zlorabah vohunske opreme, so vohunsko programsko opremo Pegaz nezakonito uporabljali v najmanj štirih državah članicah EU - Poljski, Madžarski, Grčiji in Španiji.

Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!


- Starejše sestre