Tedenskih (s)pet, 29. 10. - 5. 11.

Kako si preživela počitnice? :D No, če si jih imela. Sicer se vprašanje glasi: "Kako si preživela teden?" Kakorkoli že, me znova objavljamo Tedenski (s)pet, da ti polepšamo konec tedna in da te pripravimo na dogajanje, ki sledi v prihajajočem tednu. Saj veš, volitvam ni konca. ;) Dogaja pa se tudi veliko drugih stvari. Na primer soočamo se z visoko inflacijo, ki ji sledijo ukrepi, namenjeni blaženju posledic. Med drugim, smo se spet malo dotaknile tudi stanovanjskega vprašanja. Za konec pa smo v (relativno) strnjeni obliki zbrale še pomembno/zanimivo dogajanje, ki ga nismo združile v naš primarni nabor - da boš reeees na tekočem.


Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale. No, malo te morda bomo. Vendar zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če je šola/študij/delo zavzela že čisto preveč tvoje energije in časa) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki).


Inflacija, energetska draginja in energetski dodatki

Ključno: Inflacija vztraja na skoraj 10-odstotni letni ravni. Vlada v luči energetske draginje pripravlja ukrepe za gospodarstvo in izplačani so bili prvi energetski dodatki za najranljivejše.


Podrobno: Začnimo pri inflaciji. Slovenija je oktobra na letni ravni zabeležila 9,9-odstotno inflacijo (po podatkih Evropske centralne banke je cilj inflacija v višini 2 odstotkov v srednjeročnem obdobju). Na mesečni ravni je bila inflacija 0,8-odstotna, k rasti cen pa so največ prispevale podražitve hrane, goriv in energije. Po podatkih statističnega urada sta na inflacijo najbolj vplivali sezonska zamenjava oblačil in obutve ter dražja hrana.


V sredo je država izplačala energetski dodatek večini prejemnikov denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, ki so upravičeni do tega dodatka. Na kratko, s tem dodatkom želi država približno 60.000 posameznikom in družinam z nizkimi dohodki pomagati pri soočanju z energetsko draginjo. Dodatek za samsko osebo znaša 200 evrov. Kot smo napisale že v prejšnjih Tedenskih (s)pet, bo energetski dodatek za dohodkovno najšibkejše kategorije invalidov izplačan na različne datume (odvisno od zakonske podlage, po kateri je določena invalidnost).


Podjetja in fizične osebe lahko do 15. novembra zaprosijo za nepovratna sredstva, po zakonu o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina. Prijave zbira agencija Spirit. V gospodarstvu ta ukrep pozdravljajo. Hkrati pa nasprotujejo zavezam, ki jih morajo podpisati prosilci, tudi glede omejitve podražitve izdelkov in storitev.


Zanimivo: Prejšnji petek je premier Robert Golob ob obisku v Nuklearni elektrarni Krško (Nek) stroko pozval, naj čim prej predstavi rešitev tehnologije za nov jedrski blok - da bo politika lahko začela iskati nacionalno soglasje za investicijo. Elenkratna bo po remontu vnovič v omrežju predvidoma jutri, kot je povedal direktor Neka Stane Rožman.


Izhodni covidni zakon

Ključno: Poslanci so že prejšnji petek sprejeli t.i. izhodni covidni zakon, ki posega na celo paleto področji, npr. določa dodatke za neposredno delo z obolelimi za koronavirusom.


Podrobno: Zakon, ki so ga sprejeli v državnem zboru, zagotavlja tudi postcovidno rehabilitacijo, uvaja plačilo po realizaciji storitev brez posebne pogodbe, vzpostavlja ambulante za neopredeljene zavarovance ter uvaja dodatek za izbiro specializacije iz družinske medicine.


Zanimivo: Zaradi epidemije, ki jo je povzročil koronavirus, je letno število umrlih v Sloveniji preseglo dolgoletno povprečje. Leta 2020 se je število umrlih dvignilo na več kot 24.000. Lani je po podatkih statistikov umrlo 23.261 prebivalcev, kar je bilo za tri odstotke manj kot leta 2020, a za 13 odstotkov več kot leta 2019, ko epidemije covida-19 še ni bilo.

Vir: Pexels
Reševanje stanovanjskega vprašanja s posojili za mlade

Ključno: Z novembrom štiri banke nudijo posojila, za katera v okviru stanovanjske jamstvene sheme za mlade jamči država.


Podrobno: Posojila nudijo BKS bank, Delavska hranilnica, Nova KBM in SKB banka. Država mladim do 38 let in mladim družinam ob prvem reševanju stanovanjskega problema daje poroštvo za najem bančnega posojila do 200.000 evrov in z ročnostjo do 30 let. Skupni znesek državne kvote v okviru jamstvene sheme znaša 300 milijonov evrov letno.


Zanimivo: Do stanovanjskih posojil z državnim jamstvom so upravičene polnoletne fizične osebe, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje in bodo v letu izdaje jamstva stare največ 38 let. Biti morajo slovenski državljani s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Sklenjeno morajo imeti delovno razmerje za določen ali nedoločen čas, njihova povprečna neto plača v treh mesecih pred vložitvijo vloge za posojilo po tem zakonu pa ne sme presegati 1,5-kratnika zadnje znane povprečne mesečne neto plače v Sloveniji na dan vložitve vloge. Prosilec za posojilo z državnim jamstvom mora izpolnjevati še en pogoj - njegovi skupni obdavčljivi dohodki po zakonu o dohodnini, ki niso oproščeni plačila dohodnine, v letu pred najemom posojila niso presegli 1,5-kratnika zadnje znane povprečne letne neto plače v Sloveniji na dan vložitve vloge.



Brazilija z Lulo, Izrael z Netanjahom

Ključno: Na predsedniških volitvah v Braziliji je zmagal nekdanji predsednik Luiz Inacio Lula da Silva, v Izraelu pa se na oblast vrača Benjamin Netanjahu.


Podrobno: V drugem krogu predsedniških volitev v Braziliji je zmagal nekdanji predsednik Lulo da Silva. S 50,9 odstotka glasov je premagal dosedanjega (ekstremno desnega) predsednika Bolsonara. Slednji poraza ni neposredno priznal, je pa v torek sporočil, da bo ravnal v skladu z ustavo. Njegovi podporniki so v protest s tovornjaki blokirali številne ceste in avtoceste po vsej državi.


Nekdanji dolgoletni izraelski premier Netanjahu pa je skupaj s svojim desnim blokom na parlamentarnih volitvah osvojil večino poslanskih sedežev. V petek je z ultraortodoksnimi in skrajno desničarskimi zavezniki začel pogajanja za oblikovanje nove izraelske vlade, ki bi lahko bila najbolj desna v zgodovini Izraela.


Zanimivo: V ponedeljek je slovenski predsednik Borut Pahor čestital Luli da Silvi za vnovično izvolitev. Ob tem je izrazil željo po nadaljevanju dobrega sodelovanja med državama. Luli da Silvi je čestital tudi slovenski premier Robert Golob. Slednji se veseli krepitve dvostranskih odnosov, tudi pri soočanju s ključnimi izzivi mednarodne skupnosti, kot je zaščita okolja.



Potekal je vrh Berlinskega procesa

Ključno: Potekal je vrh Berlinskega procesa, na katerem so voditelji šestih držav Zahodnega Balkana podpisali sporazume o mobilnosti, ki bodo olajšali sodelovanje v regiji.


Podrobno: V ospredju vrha v Berlinu so bila vprašanja energetske varnosti, zelene agende in regionalnega sodelovanja na Zahodnem Balkanu. Voditelji šestih držav Zahodnega Balkana (Albanije, BiH, Kosova, Severne Makedonije, Črne gore in Srbije) so na vrhu Berlinskega procesa podpisali tri sporazume o mobilnosti, ki bodo olajšali sodelovanje v regiji. Sporazumi zadevajo potovanje z osebno izkaznico znotraj regije ter priznavanje akademskih kvalifikacij in kvalifikacij za nekatere poklice, kar bo bistveno izboljšalo mobilnost in sodelovanje med državami v regiji. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je napovedala obsežen sveženj pomoči za Zahodni Balkan v boju proti energetski krizi v višini milijarde evrov nepovratnih sredstev.


Vrha se je udeležil tudi slovenski predsednik Borut Pahor. Opozoril je, da Berlinski proces ni nadomestilo za proces širitve EU, pač pa k njemu prispeva in ga spodbuja, so sporočili iz urada predsednika republike. Zahvalil se je tudi predsednici Evropske komisije za njeno razumevanje in ocenil, da je bila njena nedavna turneja po regiji zelo pomembna.


Zanimivo: Berlinski proces je izšel iz pobude Brdo-Brioni. Julija 2014 se je srečanja, ki sta ga gostila predsednik Pahor in tedanji hrvaški predsednik Ivo Josipović v Dubrovniku, kot posebna gostja udeležila nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel. Po koncu vrha je Merkel dejala, da je smiselno ta format srečanja vzpostaviti tudi na ravni izvršne oblasti. Napovedala je, da bo kmalu priredila in gostila srečanje predsednikov vlad ter zunanjih in gospodarskih ministrov iz Jugovzhodne Evrope ter z njimi spregovorila o uresničenju napovedanih projektov. To se je zgodilo že 28. avgusta istega leta, redna srečanja pa so dobila ime Berlinski proces.



Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Gasilska zveza Slovenije bo društvom, ki so sodelovala pri gašenju julijskega požara na Krasu, razdelila približno šest milijonov evrov. Zveza je gasilskim društvom že poslala v podpis pogodbe, razdelilnik denarja pa namerava javno objaviti.


Potekal je tudi protestni shod približno 100 zaposlenih v trgovskem podjetju Tuš. Zahtevali so dvig osnovne plače za prodajalke in skladiščnike, ki ne sme biti nižja od minimalne plače. Predstavniki Združenja svetov delavcev Slovenije so v DZ prinesli več kot 3000 podpisov za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o SDH. Nasprotujejo ji, ker ne upošteva ustavne pravice zaposlenih do sodelovanja pri upravljanju. Želijo, da bi v zakon zapisali tudi možnost nadzora s strani predstavnikov več kot 50.000 zaposlenih v družbah pod okriljem SDH.


Veliko prahu pa je dvignil tudi ljubljanski župan Zoran Janković, ko je na spominski slovesnosti pri nekdanji domobranski postojanki na Svetem Urhu izpostavil ločnico med partizani in, kot se je izrazil, domačimi izdajalci, obenem pa je izrekel podporo predsedniški kandidatki Nataši Pirc Musar - ta se je na to sicer ostro odzvala in pozvala k spravi, hkrati pa je poudarila, da se sprava se demagoško zlorablja pred volitvami.


Ok, zdaj pa v tujino. V soboto je v veliki gneči na festivalu ob noči čarovnic v Seulu umrlo 156 ljudi, v glavnem mladih, okoli 150 je bilo ranjenih. Južnokorejski predsednik Joon Suk-yeol je razglasil obdobje nacionalnega žalovanja, policija je priznala napako, ker so v Itaewon, kamor se je na zabavo za noč čarovnic zgrnilo približno 100.000 ljudi, poslali le 137 policistov. Sožalje sta izrazila tudi slovenski premier Robert Golob in predsednik republike Borut Pahor ter zunanje ministrstvo.


Vojna v Ukrajini seveda ne počiva. V soboto je bilo pristanišče ruske črnomorske flote na Krimu tarča napada z več brezpilotnimi plovili, tako zračnimi kot morskimi. Rusija je za napad okrivila Ukrajino ter ustavila sodelovanje v sporazumu za izvoz ukrajinskega žita. Kakorkoli, kljub zapletom se je nadaljeval izvoz žita iz ukrajinskih pristanišč. Moskva je okrivila Veliko Britanijo za sabotažo plinovoda Severni tok v Baltskem morju ter napad na črnomorsko floto. V Londonu so obtožbe ruskega obrambnega ministrstva označili za povsem izmišljeno zgodbo "epskih razsežnosti". Ozadje o sabotaži plinovoda lahko preveriš v enih izmed zadnjih Tedenskih (s)pet. Rusija je znova raketirala cilje v Ukrajini in v Kijevu je okoli 350.000 gospodinjstev ostalo brez elektrike, 80 odstotkov prebivalcev mesta pa brez vode.


Pomembno pa je še, da so se v zadnjih treh desetletjih so se temperature v Evropi zvišale dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, kar je najhitreje od vseh celin na svetu, ugotavlja poročilo Svetovne meteorološke organizacije (WMO). V tem času se je povprečna temperatura v Evropi dvignila za 1,5 stopinje. Aja, pa Severna Koreja je izstrelila več kot 20 raket različnih vrst, ena je pristala blizu južnokorejskih voda.


Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!


- Starejše sestre