Vem, da naslednja novica zate morda ni kjerkoli blizu prvega mesta, vendar ne morem iz svoje kože (ne mi zamerit 🫣). Izšel je novi album Taylor Swift 🫶. Ok, zdaj pa k resnejšim zadevam. Ker je bil volilni molk, tudi teh Tedenskih (s)pet objavljamo z majhno zamudo. Pa nič zato. Poleg volitev je pomembno še na primer, da nevladne organizacije od vlade zahtevajo spremembe predlaganega prepisa nepremičnin v lasti DUTB na SDH. Vlado pozivajo, naj primerna zemljišča neodplačano prenese na Stanovanjski sklad RS. Ali pa to, da se približujejo ameriške vmesne volitve (midterms), ki bodo v začetku novembra. Ampak spet seveda ni bilo prostora za vse. Kakorkoli, spodaj najdeš povzetek tem, ki smo jih zbrale zate!
Obljubimo, da te ne bomo (preveč) utrujale! Zagotovo ti vse skupaj -povzetek dogajanja v celem tednu - rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če te je šola/študij/delo že čisto preveč zaposlilo) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš kakšne tri minutke). ;)
V drugem krogu Logar in Pirc Musar
Ključno: Včeraj so potekale predsedniške volitve. V drugi krog sta se uvrstila Anže Logar in Nataša Pirc Musar.
Podrobno: Skoraj 1,7 milijona volilnih upravičencev je izbiralo med sedmimi kandidati, potreben pa bo še drugi krog - 13. novembra. V igri sta ostala Logar, ki ga je podprlo 33,97 odstotka volivcev, in Pirc Musarjeva, za katero je glasovalo 26,86 odstotka volilcev. Volilna udeležba je bila 51,06-odstotna. Na tretje mesto se je uvrstil Milan Brglez (15,41 odstotka), sledijo Vladimir Prebilič (10,66 odstotka), Sabina Senčar (5,95 odstotka), Janez Cigler Kralj (4,35 odstotka) in Miha Kordiš (2,80 odstotka).
Zanimivo: Začela pa se je tudi tekma za županska mesta (lokalne volitve bodo 20. novembra). Iztekel se je tudi rok za vložitev kandidatur za občinske svetnike in župane na lokalnih volitvah. Med 12 mestnimi občinami je največ zanimanja za županski stolček v Mariboru s 15 kandidaturami, v Ljubljani pa jih je devet. V obeh omenjenih občinah kandidirata tudi trenutna župana. Najmanj kandidatov pa je v Slovenj Gradcu - pravzaprav je samo en, in sicer aktualni župan.
Ločeni plačni zdravstveni steber?
Ključno: Vlada ter sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides sta podpisala sporazum o prekinitvi stavke, ki predvideva oblikovanje ločenega plačnega zdravstvenega stebra v okviru plačnega sistema javnega sektorja. Odziv je bil buren.
Podrobno: V sredo - potem ko so predstavniki vlade in sindikata Fides 17. oktobra parafirali sporazum o prekinitvi stavke, napovedane za 19. oktober - sta minister za zdravje Danijel Bešič Loredan in namestnik vodje pogajalske skupine sindikata Fides Gregor Zemljič sporazum tudi podpisala. Sporazum, kot smo že omenile, predvideva oblikovanje ločenega plačnega zdravstvenega stebra v okviru plačnega sistema javnega sektorja. V obeh sindikalnih pogajalskih skupinah so ocenili, da gre za kršitev dogovora. Po besedah ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik pa to ne pomeni izstopa zdravnikov iz plačnega sistema, ampak smer, v katero želi vlada razviti plačni sistem, ki je potreben reforme.
Zanimivo: Izstop iz javnega plačnega sistema? Ločeni plačni zdravstveni steber? Kaj? ... Za razumevanje dogajanja priporočamo širši okvir, ki smo ga orisale že v prejšnjih Tedenskih (s)pet. ;)
Datum za referendume je znan
Ključno: 27. novembra bodo potekali trije referendumi - o uveljavitvi sprememb zakonov o vladi in o dolgotrajni oskrbi ter o noveli zakona o RTVS.
Podrobno: Kot smo že pisale v enih izmed zadnjih Tedenskih (s)pet (tu izveš tudi kaj prinašajo zakoni, o katerih naj bi se odločalo), je referendume zahtevala SDS. Zahteve je podprla z več kot potrebnim številom podpisov volivcev. Državna volilna komisija (DVK) je sprejela tudi rokovnik volilnih opravil - roki bodo začeli teči 25. oktobra, referendumska kampanja pa se bo začela 27. oktobra.
Zanimivo: Novo pa je še, da je državni zbor (DZ) po odložilnem vetu državnega sveta (tudi o tem smo že pisale) v drugo potrdil spremembe družinskega zakonika. Po spremembah je zakonska zveza skupnost dveh oseb, istospolnim partnerjem pa omogočajo posvojitev otroka. Aja, pa da ne pozabimo, Inštitut 8. marec je v DZ prinesel več kot 5000 overjenih podpisov državljank in državljanov. Zbrali so jih za vložitev predlogov sprememb zakona o osnovni šoli in novele zakona o šolski prehrani. S predlogoma želijo zagotoviti brezplačna kosila za vse otroke.
Britanska premierka Truss podira rekorde
Ključno: Po katastrofalnem mandatu na premierskem stolčku Velike Britanije je Liz Truss napovedala odstop. Po šestih tednih. Tako je postala premierka Združenega kraljestva z najkrajšim mandatom.
Podrobno: Ko se je Trussova povzpela na najvišji položaj, so njeni predlogi na področju gospodarske politike povzročili, da je britanski funt padel na najnižjo raven v primerjavi z ameriškim dolarjem v zadnjih desetletjih. Pretresi so povzročili dvig cen državnih obveznic in negativno vplivali na pokojninske sklade. Dvig obrestnih mer je prav tako prisilil v odplačevanje hipotek, posojilodajalci pa so se trudili umakniti svoje izdelke s trga - kar je skoraj čez noč razblinilo upe bodočih lastnikov stanovanj. Soočena z besom lastne stranke je Trussova odpustila svojega finančnega ministra, izgubila svojega notranjega sekretarja in ustvarila še več delitev v konservativni stranki. Njen naslednjk naj bi bil znan do petka prihodnji teden.
Zanimivo: Truss je, kljub izjemno kratkemu mandatu, upravičena do doživljenjskega nadomestila v višini 129.000 na leto, ki ga financirajo davkoplačevalci.
Vojna v Ukrajini: žrtev vedno več, napetosti tudi
Ključno: EU se je dogovorila za sankcije proti Iranu zaradi dobave dronov Rusiji. Evropska komisija je pripravila predloge za regulacijo energetskih trgov v soočanju z ukrajinsko krizo.
Podrobno: V ponedeljek so v Ukrajini spet zadonele sirene za zračni napad, ko je Rusija napadla Kijev z brezpilotnimi letali "kamikaze". Ti droni se spustijo neposredno nad tarčo in eksplodirajo. Ukrajinska vojska in ameriški obveščevalci pravijo, da Rusija uporablja brezpilotna letala iranske izdelave. Iran zanika, da bi Rusiji dobavil takšno orožje. Napadi so se zgodili po tem, ko je Moskva prejšnji teden v smrtonosnih napadih po Ukrajini izstrelila na stotine raket na civilne cilje. Isti dan so zunanji ministri članic EU potrdili vzpostavitev misije urjenja okoli 15.000 ukrajinskih vojakov in poveljnikov (po neuradnih informacijah bo sodelovala tudi Slovenija). V torek pa so ukrajinske oblasti poročale o novih ruskih raketnih napadih v Kijevu ter regijah Harkov, Dnipropetrovsk in Mikolajiv, ki so bili večinoma usmerjeni v energetsko infrastrukturo. V nekaj več kot tednu dni naj bi bilo uničenih 30 odstotkov ukrajinskih elektrarn, to pa je povzročilo obsežne izpade elektrike po državi, kot je dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Kakorkoli, v ukrajinskih regijah Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje, ki so pod ruskim nadzorom, je začelo veljati vojno stanje, ki ga je razglasil ruski predsednik Vladimir Putin. Poostreni varnostni ukrepi so začeli veljati tudi v Rusiji. Države EU pa so v četrtek sprejele sankcije proti Iranu zaradi dobave dronov Rusiji. Gre za zamrznitev premoženja treh posameznikov in ene pravne osebe, ki so odgovorni za dobave dronov, s katerimi Rusija napada cilje v Ukrajini.
V petek pa sta EU in Združeno kraljestvo ločeno napovedala nove sankcije proti Iranu, ki zanika, da bi Rusiji dobavil omenjena brezpilotna letala. Iran je večkrat izjavil, da ni bil vpleten v dobavo teh dronov Rusiji (kljub čedalje večjemu številu dokazov, da je temu bilo tako). Zelo, zelo napeto je. Zastrašujoče napeto.
Zanimivo: Evropska komisija je predlagala vzpostavitev mehanizma za omejitev cen na glavnem evropskem vozlišču za trgovanje z zemeljskim plinom TTF. Predlog sicer vsebuje zgolj načela mehanizma, ko jih bodo članice potrdile, pa bo komisija predstavila podrobnejši predlog, je napovedala predsednica komisije Ursula von der Leyen. Voditelji članic EU so dosegli tudi dogovor o ukrepih za soočanje z energetsko draginjo. Med drugim so se zavzeli za uvedbo začasnega dinamičnega cenovnega koridorja za transakcije z zemeljskim plinom. Francija, Španija in Portugalska pa so dosegle dogovor o novem plinovodu, ki bo po morju povezal Barcelono in Marseille. Ta tako imenovani Zeleni energetski koridor bo nadomestil sporni načrtovani plinovod Midcat, ki bi tekel čez Pireneje.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre