V nedeljo so predsedniške volitve in, kot pred parlamentarnimi volitvami, v enem prispevku združujemo informacije, ki jih potrebuješ, da se odločiš, komu boš dala svoj glas. Tokrat smo pripravile tudi knjižico z vprašanji, ki smo jih posredovale kandidatom in kandidatkam, da lahko primerjaš njihove odgovore.
Začnimo z vlogo predsednika Republike Slovenije (RS) - to informacijo najdeš v ustavi. Funkcija predsednika je, da predstavlja Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil.
Pred nastopom funkcije izreče predsednik republike pred državnim zborom (DZ) prisego:
"Prisegam, da bom spoštoval(a) ustavni red, da bom ravnal(a) po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval(a) za blaginjo Slovenije."
Kandidati, predsedniške volitve 2022:
(po abecednem vrstnem redu)
Milan Brglez, Janez Cigler Kralj, Miha Kordiš, Anže Logar, Nataša Pirc Musar, Vladimir Prebilič, Sabina Senčar
Več o kandidatih najdeš v knjižici (spodaj) s kratko predstavitvijo kandidatov in z njihovimi odgovori na vprašanja, ki smo jim jih poslale. Prebereš lahko vse, ali pa se osredotočiš na vprašanja, ki te najbolj zanimajo.
Mimogrede, včeraj se je začelo predčasno glasovanje za volitve predsednice oz. predsednika republike 2022. Volišča za predčasno glasovanje bodo odprta do vključno jutri, 20. oktobra, med 7. in 19. uro.
Kaj se je dogajalo v zadnjih letih?
Morda bi bilo dobro, da osvežiš svoj (politični) spomin. Pred volitvami je pomembno, da veš, kaj se je dogajalo v zadnjem času, da razumeš kaj je pomembno in da se lažje odločiš, za koga glasovati na volitvah. Informacije o dogajanju v zadnjih letih najdeš v tem prispevku, ki smo ga pripravile že pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami.
Soočenja kandidatov:
Seveda potekajo soočenja tudi pred predsedniškimi volitvami, tako kot so pred parlamentarnimi. Tudi te oddaje (ali vsaj kakšno) je zelo zanimivo pogledati, da vidiš, kakšna stališča imajo kandidati in kako jih argumentirajo.
Prilagamo povezave do predsedniških soočenj, ki si jih lahko ogledaš na spletu:
RTV (televizija): prvo soočenje, drugo soočenje, tretje soočenje
RTV (radio): prvo soočenje, zanimiv je tudi ta prispevek
Volitvomat - kako se tvoje stališče sklada s stališči strank?
V sklopu pobude Glas ljudstva, ki združuje več kot sto civilnodružbenih organizacij in ogromno posameznikov in posameznic, je znova nastala spletna platforma Volitvomat. Spet gre za nekakšen kviz, ki ponuja različne trditve, ti pa pri vsakem izbereš, ali se s posameznimi trditvami strinjaš ali ne (kakšno lahko tudi izpustiš, če nisi prepričana). "V Volitvomatu je zbranih 30 trditev, na katere lahko podaš svoj odgovor. Na podlagi rezultatov izveš, kateri izmed sodelujočih kandidatk ali kandidatov najbolj ustreza tvojim stališčem, lahko pa tudi podrobneje raziščeš, na katerih točkah so razhajanja največja in zakaj," so obrazložili.
Pripravili so tudi soočenje kandidatov:
Kdo vse je že grel slovenski predsedniški stolček?
Milan Kučan je bil prvi predsednik samostojne Slovenije, še prej pa je bil predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije in zadnji predsednik predsedstva Socialistične republike Slovenije. Predsednik države je postal s sprejetjem slovenske ustave decembra 1991. Tako leta 1992 kot 1997 je protikandidate premagal v prvem krogu volitev. Predsednik države je tako bil:
- od 6. decembra 1992 do 22. novembra 1997,
- od 23. novembra 1997 do 22. decembra 2002.
Janez Drnovšek je bil drugi predsednik Slovenije. Pred osamosvojitvijo Slovenije je med drugim opravljal dolžnost predsednika predsedstva SFRJ, bil pa je tudi dolgoletni premier v času slovenske tranzicije. Funkcijo predsednika vlade je opravljal s šestmesečno prekinitvijo od leta 1992 do 2002, v tem času je tudi vodil stranko LDS. Za predsednika republike je bil izvoljen leta 2002. Februarja 2008 je po hudi bolezni umrl. Predsednik države je tako bil:
- od 23. decembra 2002 do 22. decembra 2007.
Danilo Türk je, preden je postal tretji predsednik samostojne Slovenije, bil profesor mednarodnega prava. Pred tem je sicer bil prvi slovenski veleposlanik pri Organizaciji združenih narodov, do kandidature za predsednika pa širši javnosti ni bil znan. Predsedniški stolček je zasedel leta 2007, tako je to funkcijo opravljal:
- od 23. decembra 2007 do 22. decembra 2012.
Borut Pahor je četrti in trenutni predsednik Slovenije. Politično poklicno pot je začel leta 1990 kot delegat tedanje Skupščine RS. V letih 1992, 1996 in 2000 je bil izvoljen za poslanca DZ. V letih 1996 in 1997 je prevzel tudi vodenje tedanje ZLSD (danes SD) in bil je podpredsednik DZ. V mandatu 2000-2004 je bil predsednik DZ. Predsednik republike pa je prvič postal leta 2012, drugič pa na zadnjih volitvah. Predsednik države je tako:
- od 23. decembra 2012 do 22. decembra 2017,
- od 23. decembra 2017 - danes.
Upamo, da smo odgovorile vsaj na nekatera tvoja vprašanja, te spodbudile, da se opolnomočiš z znanjem o dogajanju v zadnjih letih ter o stališčih kandidatov, pa da se vidimo na letošnjih volitvah!
M. L.
Comments