Tedenskih (s)pet, 22. 8. - 28. 8.

Poletne počitnice se iztekajo. No, za osnovnošolce in srednješolce. Če si študentka, ti še vedno preostaja malce več kot mesec dni, ki ga, če si za jesen nisi pustila nobenega izpita, lahko preživiš s potovanjem, lenarjenjem, uživanjem ... Možnosti je več kot nešteto. A tudi v tem prehodu s poletnega v jesenski čas lahko nekaj minutk nameniš zadnjim novicam, ki so obkrožile Slovenijo in tudi svet. No, morda vsaj tistih pet, ki smo jih zate izbrale me. Verjamemo, da ne bo pretežko, zagotovo ti bo nabor dal kakšno pomembno informacijo, morda (ampak samo morda, zagotovo ne dajemo roke v ogenj ;) ) ti bo katera tudi zelo zanimiva.


Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti pod poletnim soncem enostavno ne ljubi (in če te je poletna romanca že malo vsrkala vase) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki).


Vir: Pexels

Zapisi na družbenih omrežjih kulturnika obtožujejo spolnih zlorab in drugih kaznivih dejanj

Ključno: Preteklo nedeljo je policija začela preverjati poročila o domnevnih kaznivih dejanjih s področja spolne nedotakljivosti, ki so se začela pojavljati na spletu. Anonimne izpovedi grozodejstev obtožujejo direktorja novomeškega festivala Fotopub.

Podrobno: Po tem ko so se na spletu pojavila anonimna pričevanja domnevnih žrtev spolnih zlorab, ki so dejanj obtožila direktorja festivala Fotopub v Novem mestu, je policija stopila v akcijo. Preverjati je namreč začela informacije o sumih domnevnih kaznivih dejanj s področja spolne nedotakljivosti. Anonimna pričevanja so direktorju med drugim podrobneje očitala spolne zlorabe, podtikanje drog za posilstvo in tudi finančne prevare. Domnevni storilec vse obtožbe sicer zanika.

Policija je žrtve pozvala, naj dejanja prijavijo, vendar pa tudi več dni po vzniku zgodbe in po številnih javnih pozivih v medijih policija ni prejela nobene prijave. Odzvali so se tako v kulturnem ministrstvu, ki je izrazilo ničelno toleranco do te problematike, prav tako pa tudi inštitut 8. marec, ki je morebitnim žrtvam ponudil tudi pravno pomoč. Kljub temu se do srede, kamor segajo zadnje informacije, niti nanje ni obrnila nobena oseba. A ob tem so na inštitutu poudarili: »Strah žrtev pred izpostavljanjem ne priča o tem, da domnevne zlorabe niso bile tako hude, pač pa ravno o nasprotnem. Bile so tako hude, da se žrtvam molk zdi manjše zlo od podoživljanja travm.« Kljub temu upoštevajo domnevo nedolžnosti, je dejala direktorica inštituta Nika Kovač, zato o storilcih spolnega nadlegovanja in nasilja govorijo poimensko šele takrat, ko so postopki na sodiščih zaključeni.


Pomembno: Zaradi teme tokrat namesto zanimivo sledi pomembno. Po vzniku gibanja #MeToo oz. #JazTudi so javnost preplavile zgodbe spolnih zlorab, nadlegovanja in drugih kaznivih dejanj s področja spolne nedotakljivosti. Številne so prihajale iz sveta zabavne industrije. A število prijav tovrstnih kaznivih dejanj je še vedno veliko manjše od njihovega dejanskega števila. Temu botruje veliko razlogov, med pomembnejšimi pa je sekundarna viktimizacija žrtev, ki gre vse od tega, da njenim besedam ne verjamemo, do izjav, da si je žrtev za dejanje sama kriva. Ob tem pa tudi nizko zaupanje v varnostne in pravosodne organe, zaradi česar žrtve verjamejo, da njihova izpostavitev ne bo privedla do želenih rezultatov.


'Samo da pomeni da': Španski parlament sprejel nov zakon o privolitvi v spolnost


Ključno: Španija zaostruje zakonodajo na področju spolnega nasilja. Parlament v Madridu je namreč sprejel zakon 'Samo da pomeni da', s katerim bo odslej v kazenskem zakoniku posilstvo definirano kot spolni odnos brez izrecne privolitve. Ob tem odpravlja tudi razlikovanje med spolno zlorabo in posilstvom.


Vir: Unsplash

Podrobno: S sprejetjem nove zakonodaje na področju spolnega nasilja ne bo nobeni ženski v Španiji več treba dokazovati, da je bila žrtev nasilja ali ustrahovanja. Za zakon "Samo da pomeni da" (o tej pobudi smo v enem od prispevkov pisale tudi me), ki zahteva izrecno izražanje privolitve v spolni odnos, je glasovalo 205 poslancev, 141 jih je bilo proti, trije so se vzdržali. S sprejetjem tako molk ne bo več štel kot privolitev v spolni odnos, prav tako pa področje spolnih zlorab naslavlja tudi širše. Med drugim odpravlja tudi razlikovanje med spolno zlorabo in posilstvom.


Spremembo je predlagala socialistična vlada, potem ko je leta 2016 odmevno skupinsko posilstvo v La Manadi v Pamploni sprožilo obsežne proteste. Takrat je bilo pet moških spoznanih za krive spolne zlorabe, ne pa tudi posilstva nezavestne 18-letnice. Niso mogli namreč dokazati, da za spolni odnos ni dala privolitve, poroča Euronews. Špansko vrhovno sodišče je sicer kasneje razveljavilo dve nižji sodišči, ki sta sprejeli devetletno zaporno kazen, in peterico zaradi posilstva vseeno obsodilo na 15 let zapora. A tudi kasneje so se dogajali podobni primeri, med drugim tudi posilstvo 14-letne deklice, ki je bila v času zlorabe pod vplivom drog in alkohola. Leta 2015 je Španija tako zvišala starost za privolitev v spolni odnos s 13 na 16 let. Zdaj pa je španski parlament temu področju namenil celostno obravnavo. Spremenjeni predlog zakona se bo sicer v španski parlament moral vrniti še enkrat, ko bo potekalo končno glasovanje. Šele nato bo lahko v prihodnjih mesecih postal zakon.

Zanimivo: Ženske se "v moškem" svetu soočamo s številnimi težavami in nevarnostmi. Od posegov v našo spolno nedotakljivost, do neenakosti in neenakopravne obravnave. Tudi šikaniranja, pritiskov, seksualizacije. Temu so močno izpostavljene tudi ženske na visokih položajih - na primer premierke države. V središču medijske pozornosti se je tako nedavno znašla tudi finska premierka Sanna Marin. V javnosti so namreč zakrožili njeni posnetki z zabave, zaradi česar je prejela številne kritike o primernosti njenega obnašanja, morala pa je opraviti tudi test na droge, ki ga je tudi opravila in dokazala, da na zabavi ni uživala prepovedanih substanc. A Marinova v fiasku ni ostala sama, podprle so jo številne ženske, ki so na spletu objavile videoposnetke, na katerih se tudi same zabavajo in plešejo. Novo zgražanje je kasneje povzročila tudi fotografija dveh žensk, ki se zgoraj brez poljubljata v premierkini uradni rezidenci. Slednjo je tudi Marinova označila za neprimerno ter se zanjo opravičila: "Takšna fotografija ne bi smela nastati, sicer pa se na druženju ni zgodilo nič neprimernega."


Pol leta po začetku vojne Ukrajina obeležila 31 let samostojnosti in neodvisnosti

Ključno: Na 31. dan neodvisnosti Ukrajine so v državi zabeležili tudi natanko šest mesecev od začetka vojne. Ukrajinski predsednik je ob tem dnevu v spomin padlim v vojni položil venec ter obljubil, da se bodo za zmago borili do konca.

Podrobno: 24. avgust je bil za Ukrajino pomemben dan. Pred 31 leti se je namreč osamosvojila od Sovjetske zveze, vendar pa njihova samostojnost in neodvisnost ni samoumevna. Vse od ruskega zavzetja polotoka Krim se borijo za obstanek. Boj za preživetje pa se je še toliko bolj zaostril pred šestimi meseci, ko je Rusija 24. februarja vkorakala v Ukrajino in začela invazijo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v spomin na padle v vojni položil venec v govoru pa obljubil se bodo za zmago borili do konca ter da ne bodo popuščali. Ruski predsednik Vladimir Putin je medtem podpisal odlok o povečanju števila vojaškega osebja za skoraj 140.000. Gre za 10-odstotno povečanje vojakov, njihova vojska pa bi tako po novem štela približno dva milijona ljudi.


Bitke pa so se nadaljevale tudi na dan samostojnosti in neodvisnosti. Eden večjih napadov na ta dan je bil napad na ukrajinsko železniško postajo v regiji Dnepropetrovsk. Po navedbah ukrajinskih oblasti umrlo najmanj 25 oseb, še več jih je bilo ranjenih. Ukrajinci se tako že šest mesecev soočajo s hudo rusko agresijo, bežijo iz države, živijo v strahu. Kako se jim je v enem dnevu življenje popolnoma postavilo na glavo, smo pisale tudi v TEM prispevku.


Vir: Pexels

Zanimivo: Pol leta vojne pa je močno vplivalo tudi na Zahod. Odziv držav članic Evropske unije na rusko invazijo in posledice vojne je bil različen. Ena najvidnejših sprememb se je zgodila na Švedskem in Finskem. Obe državi, ki sta pred invazijo 24. februarja ostajali nevtralni ter se nista mešali v severnoatlantsko zavezništvo Nato, sta v roku pol leta spremenili svojo politiko na tem področju. Obe sta namreč zdaj pripravljeni na priključitev vojaškemu zavezništvu ter sta zanj že zaprosili. Nemčija je medtem v luči energetske krize, navkljub grozečim podnebnim spremembam in zavezanosti podnebnemu dogovoru, odločila obuditi nekatere že zaprte elektrarne na fosilna goriva. Medtem je vojna britanskemu premierju Borisu Johnsonu ponudila možnost, da si po številnih škandalih izboljša javnomnenjsko podobo. Vendar pa ga tudi močno proukrajinska drža ni obdržala na stolčku. Srbija, Bosna in Hercegovina ter Bolgarija so medtem ostale edine, ki se niso pridružile sankcijam proti Rusiji. Kljub temu je Beograd podprl resolucijo generalne skupščine ZN, ki obsoja invazijo.


Kaj pa Slovenija? Mi smo bili med prvimi državami, ki so izkazale podporo Ukrajini. Takratni predsednik vlade Janez Janša je bil v družbi poljskega in češkega predsednika vlade prvi, ki je po začetku vojne v Kijevu obiskal ukrajinskega predsednika. Sprva močna protiruska drža države pa se je sicer po spremembi oblasti nekoliko omilila. Trenutni premier Robert Golob sicer ohranja podporo Ukrajini, a je istočasno zelo previdno postopa pri izbiri sankcij in ukrepih zoper Rusijo. Zaenkrat se tako še nismo odločili o novem predlogu sankcij – omejevanja turističnih vizumov za Ruse. Zunanja ministrica je sicer dejala, da predlogu ni naklonjena.


Američanom se obeta odpis študentskih dolgov


Ključno: Ameriški predsednik je razveselil ameriške študente. Študentski dolg bo namreč preklical vsem tistim državljanom, ki letno zaslužijo manj kot 125 tisoč evrov. S to odločitvijo bo tako večini Američanov dobila olajšavo v znesku 10.000 evrov.



Podrobno: Administracija ameriškega predsednika Joeja Bidna želi nasloviti več desetletij trajajoče težave na področju zadolženosti ameriških diplomantov. Z novim odlokom o odpisu za 10.000 evrov študentskih dolgov za vse tiste, ki letno zaslužijo manj kot 125.000 tisoč evrov, želi Biden delavskemu in srednjemu razredu pomagati pri finančnem okrevanju. Po ocenah administracije povprečni dolg ameriških študentov ob koncu študija znaša dobrih 25 tisoč evrov na osebo, številni pa svoje dolgove odplačujejo več let ali celo desetletij. Nekateri demokrati ob tem poudarjajo, da odločitev naslavlja tudi ekonomsko rasne razlike. Temnopolti študenti namreč pogosteje zaprosijo za študentsko posojilo, ob tem pa velja tudi, da temnopolti posojilojemalci štiri leta po pridobljeni diplomi v povprečju dolgujejo približno 25.000 evrov več kot beli vrstniki.


Številni so Bidnovo odločitev o pomoči gospodarstvu tako pozdravili, vendar pa vsi niso navdušeni nad napovedanim odlokom. Opozarjajo predvsem na vpliv, ki bi ga takšen odpis dolga imel na recesijo, prav tako pa tudi, da odpis dolgov ne naslavlja osnovne težave - visokih šolnin študija v ZDA. "Nesmiselno je, da si morajo ljudje izposojati velike zneske, ki jih nato težko vračajo. Ta problem z odlokom ni rešen," pa je dejal soustanovitelj Centra za ekonomske in politične raziskave v ZDA Dean Baker. Kot ocenjujejo analitiki, bo sicer odpis dolgov ameriško vlado stal okoli 300 milijard evrov.


Zanimivo: Odpis dolgov študentskih posojil sicer ne odpravlja osnovne težave - dragih šolnin ameriših univerz. Po podatkih Moody's Analytics so se te med letoma 2000 in 2021 povečale za več kot dvakrat hitreje od inflacije v državi. In to je kljub upočasnitvi dvigov šolnin v času pandemije covida-19. Košarica dobrin, ki jo merijo z indeksom cen življenjskih potrebščin, je leta 2021 stala 57 odstotkov več kot 21 let pred tem. Stroški šolnin so medtem narasli za kar 167 odstotkov. Nekoliko neverjetno je torej, da bi odpis dolgov rešil tudi to težavo, nekateri pa so opozorili, da bi odpis dolga lahko celo povzročil novo podražitev šolnin. Med njimi je tudi nekdanji finančni minister Larry Summers, poroča CNN.


DDV na energente bo z 22 odstotkov začasno padel na 9,5 odstotka


Ključno: Državni zbor je z 78 glasovi za in nobenim proti sprejel zakon o nujnem ukrepu na področju davka na dodano vrednost za omilitev dviga cen energentov. Ta bo v veljavo stopil 1. septembra, trajal pa bo do 31. maja 2023.


Vir: Pexels

Podrobno: Na naša vrata že trka jesensko-zimsko obdobje, ki bo po napovdih zaradi izjemne rasti cen elektrike in plina v Evropi eno težjih po drugi svetovni vojni. Državni zbor je soglasno sprejel zakon o nujnem ukrepu na področju DDV za omilitev dviga cen energentov. Tako bo od 1. septembra 2022 do 31. maja 2023 DDV na dobavo elektrike, zemeljskega plina, lesa za kurjavo ter na daljinsko ogrevanje z 22 odstotkov na 9,5 odstotka znižan za vse uporabnike. To bo veljalo za cene elektrike in plina. Cilj je zagotoviti, da bodo potrošniki v času največje porabe energentov dodatno razbremenjeni posledic podražitve energentov, je ob sprejemu zakona dejal državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič. Sprejeto znižanje naj bi v obdobju trajanja pomenilo okoli 130 milijonov evrov manj proračunskih prihodkov.


Ob tem vsaj do prihodnjega leta ostaja tudi delna regulacija cen pogonskih goriv. Že od 21. junija so na bencinskih servisih zunaj avtocest in hitrih cest po skoraj dveh letih znova regulirane cene 95-oktanskega bencina in dizla. Navzgor so omejene tudi marže trgovcev z naftnimi derivati. S 1. septembrom pa začne veljati tudi omejitev cen elektrike in plina za gospodinjstva, male poslovne odjemalce in v primeru plina tudi za druge skupine zaščitenih odjemalcev.


Vlada je sprejela tudi dva zakonska predloga, ki prinašata neposredno pomoč socialno šibkim gospodinjstvom in tudi začetno pomoč podjetjem zaradi visoke rasti cen energije. Vendar mora predloga obravnavati in potrditi tudi državni zbor. Z enkratnim energetskim dodatkom v vrednosti vsaj 200 evrov bi tako pomagala približno 63.000 posameznikom in družinam, ki so upravičeni do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Ob tem pa še okoli 13.500 invalidom. Skupna vrednost svežnja pomoči znaša 41 milijonov evrov, večji del pa bo predvidoma izplačan novembra.


Zanimivo: Ministrstvo za izobraževanje je medtem v javno razpravo poslalo tudi predlog zakona o interventnih ukrepih v vzgoji in izobraževanju, ki predvideva, da bi cena šolske malice in oskrbnin v dijaških domovih ne glede na dvig stroškov za uporabnike ostale na ravni lanske. Razliko bi iz državnega proračuna krila država, ki bi v ta namen (za razliko v ceni malice in oskrbnin) namenila 11,7 milijona evrov.


Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!


- Starejše sestre