top of page

Tedenskih (s)pet, 18. - 25. 11.

Hoj! V minulem tednu je za pozitivno vzdušje poskrbela uvrstitev slovenskih nogometašev na EP 2024 v Nemčiji (z zmago proti Kazahstanu 2:1). Na preboj na EP je Slovenija čakala 24 let, saj je to nazadnje uspelo t.i. zlati generaciji, ki si je z zmago v Kijevu leta 1999 priborila nastop na EP na Nizozemskem in v Belgiji leta 2000. Kako pa si kaj ti?

Vir: Wix

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda oblačno vreme)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če si že čisto preveč zaposlena) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pa pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!



Golob pod lupo KPK

Ključno: Priljubljenost vlade je znova padla, premier Robert Golob pa se je znašel pod lupo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) zaradi sumov kršitve integritete glede političnih pritiskov.


Podrobno: V ponedeljek je KPK javnost obvestil, da je v začetku novembra zoper Goloba uvedel preiskavo zaradi zaznanih sumov kršitve integritete v povezavi s prijavo o domnevnem nedovoljenem izvajanju pritiskov na nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar in druge zaposlene na ministrstvu. V premierjevem kabinetu so napovedali, da bo premier predstavil relevantna dejstva in s tem ovrgel vse sume. V koaliciji so poudarili, naj delo najprej zaključijo pristojne institucije.


Podpora Gibanju Svoboda in Golobu je po podatkih novembrske raziskave Vox populi v primerjavi s prejšnjim mesecem padla. Gibanje Svoboda je v primerjavi z oktobrom izgubilo eno petino volilne podpore, zanjo bi volilo 16,3 odstotka, za SDS pa 22,4 odstotka. Volivci so se v veliki meri preselili med neopredeljene.


Zanimivo: Prvak SDS Janez Janša uvedbo preiskave vidi kot odstavljanje Goloba, v NSi pa menijo, da je to potrditev resničnosti pričanja Bobnar in nekdanjega v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava pred preiskovalno komisijo državnega zbora (DZ).



(Tehnične) težave pri sprejemanju proračunskih dokumentov v DZ?

Ključno: Vlada je potrdila predlog zakona o obnovi, sprejemanje proračunskih dokumentov za leti 2024 in 2025 v državnem zboru (DZ) pa se je zapletlo.


Podrobno: Potem ko je DZ v sredo sprejel proračuna za leti 2024 in 2025, nato pa zaradi zapleta pri glasovanju o dopolnilu k zakonu o izvrševanju proračunov - prišlo naj bi do tehnične napake - prekinil sejo, so poslanci novembrsko zasedanje nadaljevali v petek, tudi z dokončanjem glasovanja o proračunskih dokumentih za 2024 in 2025. Natančneje, zatem, ko so v DZ glasovali o opozicijskem amandmaju o socialnih transferjih in ga s 34 glasovi za ter 28 proti tudi potrdili, je stranka Gibanje Svoboda zahtevala premor ter pregled glasovalnih naprav, v prepričanju, da so te zatajile.

Kakorkoli, v petek je DZ potrdil državna proračuna za prihodnji dve leti, ki za sanacijo po avgustovski ujmi določata skupaj 1,6 milijarde evrov sredstev. Celotni odhodki se bodo prihodnje leto povzpeli na 16,2 milijarde evrov in se nato leta 2025 nekoliko znižali. Primanjkljaj bo leta 2024 presegel tri odstotke BDP, sprejeto pa je bilo tudi omenjeno dopolnilo opozicije, da se socialni transferji v celoti uskladijo z inflacijo.


Omenimo še, da je bil potrjen predlog zakona o obnovi in razvoju po avgustovski ujmi. Zakonski predlog vsebuje okoli 150 členov in posega na številna področja, omogočil pa naj bi hitro obnovo in normalizacijo razmer na prizadetih območjih ter postavil temelje za nadaljnji razvoj in večjo odpornost na naravne nesreče.


Zanimivo: Mimogrede, vlada je v minulem tednu potrdila predlog zakona o minimalnem davku, po katerem bi za velike domače skupine in mednarodne skupine podjetij s sedežem v Sloveniji uvedli davek v višini 15 odstotkov. Veljal naj bi za skupine podjetij s prihodki, ki presegajo 750 milijonov evrov v vsaj dveh od štirih predhodnih poslovnih let. Poleg tega se je začela uporabljati novela zakona o evidentiranju delovnega časa, ki ji zaradi domnevno neživljenjskih sprememb ostro nasprotujejo delodajalci. Med drugim uvaja beleženje dodatnih podatkov o delovnem času in obvezno vodenje elektronskih evidenc - kakorkoli, ne uvaja splošnega elektronskega evidentiranja, temveč meri na kršilce (več o tem lahko prebereš v prejšnjih Tedenskih (s)pet).



Vojna v Gazi: štiridnevna prekinitev spopadov

Ključno: Izrael in Hamas sta se dogovorila za izmenjavi talcev in zapornikov ter štiridnevno prekinitev spopadov, med katerim naj bi v Gazo prišla humanitarna pomoč.


Podrobno: Na območju Gaze je začelo veljati štiridnevno premirje med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas, ki mu je sledila izpustitev prvih talcev - 13 izraelskih državljanov in dodatno še desetih tajskih in enega filipinskega. Obenem je Izrael iz zapora na Zahodnem bregu v skladu z dogovorom izpustil 19 palestinskih zapornikov - 24 žensk in 15 mladoletnikov. Obenem je na območje Gaze po podatkih ZN prispelo več kot 100 tovornjakov humanitarne pomoči. Strani sta se prekinitve ognja glede na poročila držali.


Zanimivo: V torek je slovensko zunanje ministrstvo razkrilo, da so iz Gaze evakuirali tričlansko slovensko družino, ki je trenutno v Kairu, ena članica pa je huje ranjena v bolnišnični oskrbi. Zunanja ministrica Tanja Fajon je evakuacijo označila kot zelo zahtevno, saj je bilo treba družino sprva spraviti s severa na jug Gaze, kjer so nato prečkali mejo z Egiptom. Karkokoli, če te zanima več o vojni v Gazi, si lahko prebereš ta prispevek.


Nizozemska z Wildersom, Argentina pa z Mileijem

Ključno: Na Nizozemskem je na volitvah slavila skrajno desna stranka Geerta Wildersa. Na mesto predsednika Argentine pa je bil izvoljen desničarski populist Javier Milei.


Podrobno: Na parlamentarnih volitvah na Nizozemskem je zmagala Wildersova skrajno desna stranka PVV, ki naj bi imela v 150-članskem parlamentu 37 sedežev oziroma dvakrat več kot doslej. Na drugem mestu je koalicija zelenih in laburistov Fransa Timmermansa. Kasneje v tedni je desnosredinska Ljudska stranka za svobodo in demokracijo (VVD) odhajajočega premierja Marka Rutteja zavrnila sodelovanje v prihodnji vladi, kot je sporočila njena vodja Dilan Yesilgöz, pa ne bodo nasprotovali morebitni manjšinski vladi. Wilders je izrazil razočaranje zaradi te odločitve in dejal, da pričakuje težka koalicijska pogajanja. V več mestih so v četrtek potekali protesti proti njegovih stranki.


Na položaj predsednika Argentine je bil v drugem krogu izvoljen desničarski populist Milei, ki obljublja radikalne spremembe v argentinski politiki in gospodarstvu. V prvem odzivu je dejal, da se "začenja obnova Argentine". Milei je prejel 55,7 odstotka glasov, njegov nasprotnik, levosredinski gospodarski minister Sergio Massa, pa 44,3 odstotka. Samooklicani anarhokapitalist Milei obljublja radikalne spremembe v argentinski politiki in gospodarstvu, kot so uvedba ameriškega dolarja za nacionalno valuto, ukinitev centralne banke, ukinitev številnih vladnih ministrstev in zmanjšanje proračunske porabe za socialo.


Zanimivo: Milei med drugim obljublja tudi liberalizacijo zakonov o orožju, nasprotuje pravici do splava, ne verjame, da je človek kriv za podnebne spremembe, papeža Frančiška pa je opredelil za komunista, zaradi česar so mu katoliški duhovniki v državi nasprotovali. Po drugi strani nima nič proti porokam istospolnih parov.



Napetosti med Ukrajino in Rusijo ostajajo

Ključno: Ruske sile so z droni napadle energetsko infrastrukturo na jugu Ukrajine, finske oblasti so zaprle štiri mejne prehode na meji z Rusijo, EU, Kanada in ZDA pa so znova izrazile nadaljnjo podporo Ukrajini.


Podrobno: Gremo po vrsti. Kot že omenjeno, so ruske sile z droni napadle energetsko infrastrukturo na jugu Ukrajine. Šlo naj bi za najobsežnejši napad od konca septembra, v regijah Zaporožje in Odesa je bilo poškodovane nekaj infrastrukture. Finske oblasti pa so zaprle štiri mejne prehode na meji z Rusijo, ki jo obtožujejo, da namerno usmerja migrante proti meji. Finska na meji z Rusijo postavlja tudi začasne ograje.


Poleg tega je v minulem tednu ameriški obrambni minister Lloyd Austin na nenapovedanem obisku ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu zagotovil dolgoročno ameriško podporo Ukrajini v vojni proti Rusiji. State Department je naznanil dodatno vojaško pomoč v vrednosti 100 milijonov dolarjev. Na vrhu EU-Kanada na Novi Fundlandiji pa so voditelji unije in severnoameriške države v skupni izjavi zapisali, da bodo Ukrajini stali ob strani tako dolgo, kot bo potrebno. Strani sta se zavezali, da si bosta prizadevali za reševanje obrambnih potreb Ukrajine in ji zagotovili potrebne dolgoročne varnostne zaveze.


Zanimivo: Potekal je virtualni vrh skupine G20, na katerem je sodeloval tudi ruski predsednik Vladimir Putin. Dejal je, da Rusija ni nikoli izključevala možnosti mirovnih pogovorov z Ukrajino, medtem ko se Kijev temu izogiba.



Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije predstavila načrte ministrstva, po katerih mora zavod v večji meri postati aktiven kupec zdravstvenih storitev, tudi s prenavljanjem obračunskih modelov in izvajanjem strokovno-finančnega nadzora. Skupščina ZZZS je sprejela rebalans letošnjega finančnega načrta, ki predvideva dobrih 50 milijonov evrov primanjkljaja, ter prižgala zeleno luč uvedbi t. i. napotnice do zaključka zdravljenja. Omenimo še, da je konec tedna Anže Logar odstopil z mesta predsednika sveta SDS, sicer najvišjega organa stranke med dvema kongresoma.


V četrtek je Evropska komisija (EK) objavila poročilo o uradnem posvetovanju s članicami, ki že več let izvajajo nadzor na notranjih schengenskih mejah, in s tistimi, na katere vpliva. EK ugotavlja, da avstrijske kontrole na meji s Slovenijo niso sistematične, intenziteta in pogostost kontrol od februarja pa se je postopoma zmanjšala. V petek pa so predstavniki organizacij slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem so opozorili na neizpolnjene obljube zvezne vlade na področju pravic manjšin. Na skupni novinarski konferenci so predsedniki štirih organizacij - Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS), Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), Zveze slovenskih organizacij (ZSO) in Enotne liste (EL) - med drugim izpostavili potrebo po ureditvi rabe slovenščine v šolstvu, sodstvu in upravi.


Pojdimo še v tujino. Evropski parlament (EP) je v minulem tednu glasoval za prepoved zelo lahkih plastičnih vrečk razen v izjemnih primerih in močno omejitev uporabe nekaterih oblik embalaže za enkratno uporabo, kot sta hotelska miniaturna embalaža za toaletne izdelke in ovoj za kovčke na letališčih. Omenimo še, da je EP zavrnil predlog EK za zmanjšanje skupne uporabe in tveganja kemičnih pesticidov za 50 odstotkov do leta 2030. S tem se je najverjetneje zaključila obravnava predloga v tem zakonodajnem obdobju.


Mimogrede, zaveze držav glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov so tako skromne, da bi se lahko v tem stoletju ozračje segrelo za do katastrofalnih 2,9 stopinje Celzije, izhaja iz objavljenega letnega poročila Programa ZN za okolje. V nedeljo je Bolgarijo in Romunijo zajel orkanski veter z obilnimi padavinami in ponekod tudi sneženjem, zaradi česar je brez elektrike ostalo na tisoče gospodinjstev. V Bolgariji je neurje terjalo dve življenji, več ljudi je bilo poškodovanih. V poplavah v Somaliji, ki jih je v zadnjih tednih povzročilo močno deževje, pa je umrlo že skoraj 100 ljudi, prizadetih je skoraj dva milijona, okoli 700.000 pa jih je bilo primoranih zapustiti svoje domove. Medtem pa smo izvedeli tudi, da bo kolumbijska pop zvezdnica Shakira v okviru poravnave, ki jo je sklenila s španskim državnim tožilstvom, plačala 7,3 milijona evrov kazni, s čimer se bo izognila sojenju zaradi davčne utaje. Pristala je tudi na triletno pogojno kazen.



Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.


Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!


- Starejše sestre

Comments


bottom of page