Si gledala eno izmed zadnjih Tarč, ki je med drugim problematizirala popularno energijsko pijačo Prime s kofeinom? No, zdaj so inšpektorji uprave za varno hrano za to pijačo izrekli prepoved prometa (ker vsebuje sestavino L-teanin, ki v brezalkoholnih pijačah ni dovoljena). V zadnjih nadzorih so ugotovili, da je izvajalci dejavnosti ne tržijo več. Zanimivo je tudi na primer, da Avstrija namerava izplačati odškodnino približno 11.000 istospolno usmerjenim, ki so bili vse do leta 2002 sodno preganjani na podlagi diskriminatornih zakonov, kot je sporočila avstrijska pravosodna ministrica Alma Zadić. Bomo videli.
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda oblačno vreme)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če si že čisto preveč zaposlena) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pa pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!
Zakon o evidencah delovnega časa ne uvaja splošnega elektronskega evidentiranja
Ključno: Nov zakon o evidencah delovnega časa ne uvaja splošnega elektronskega evidentiranja, temveč meri na kršilce. Kakorkoli, inšpektorski nadzor je zaradi zapletov z zakonom preložen v leto 2024.
Podrobno: Po besedah ministra za delo Luke Mesca, nov zakon - v nasprotju s strahovi nekaterih - ne uvaja splošnega elektronskega evidentiranja, temveč meri na kršilce. V Sloveniji je namreč od 300 do 800 kršitev delovnih evidenc letno. Mesec je dodal, da so kot novost uvedli, "da lahko inšpektor, če se v podjetju pojavljajo kršitve, podjetju odredi, da mora uporabljati elektronsko evidenco, zato da ne bodo ljudje delali po 370 ur mesečno ali pa da ne bo kdo delal po 40 ur zaporedoma, kar se je dogajalo v Marinbluju, v Avtostopu (...)," je Mesec pojasnil na novinarski konferenci. Spomnil je, da je treba delovne evidence voditi že od leta 2006, edina prava sprememba v noveli pa je tako uvedba elektronskega načina vodenja evidenc za delodajalce kršilce.
Mesec je povedal, da so evidence delovnega časa stare več desetletij in so bile narejene zato, da se zaščiti 40-urni delovnik, da se plačujejo ljudem nadure in da se določi, kdaj je odmor za malico. Delodajalec pa na drugi strani lahko nadzira prihod in odhod na delo in lahko preverja opravljeno delo zaposlenih. Kot je še pojasnil v Odmevih, so delodajalci morali že zdaj evidentirati število ur, ki jih je delavec opravil, število nadur, primer skrajšanega delavnika, odsotnosti itd. S ponedeljkom pa bo po novem treba dopisati tudi čas prihoda in odhoda, malico, evidentiranje nočnega dela ter seštevek vseh ur.
Vršilka dolžnosti glavnega inšpektorja Katja Čoh Kragolnik je glede novele v torek napovedala usmerjeno akcijo nadzora, ki bi se potegnila tudi v prvo polovico prihodnjega leta in pri kateri bi sodelovalo približno 50 inšpektorjev s področja delovnih razmerij. Inšpektorat za delo pa je v sredo že napovedal zamik napovedane usmerjene akcije nadzora na začetek leta 2024, in sicer zato, ker novela vnaša številne novosti, kar bi lahko nekaterim podjetjem povzročalo težave pri implementaciji. Upoštevali bodo načelo sorazmernosti - torej če bodo prepoznali majhne kršitve, večino zadev pa bo imel delodajalec pravilno urejenih, bodo inšpektorji izrekali opozorila oziroma opomine. Če bodo inšpektorji pri delodajalcih prepoznali večje, sistematične oziroma dalj časa trajajoče kršitve delavskih pravic, pa bodo ukrepali.
Zanimivo: Njegovo ministrstvo pa bo odprlo elektronski poštni predal, kamor bodo zaposleni in podjetja, ki bodo naleteli na kakršne koli težave pri izvajanju zakona, v prihodnjih treh mesecih lahko sporočili svoje komentarje, opažanja, predloge … Poleg tega je napovedal, da bodo strokovne službe to pregledale in da bodo po potrebi zakon čez tri mesece znova odprli in ga popravljali. Mimogrede, premier Robert Golob v petek odhaja na nujno operacijo kile v UKC Ljubljana, med bolniško odsotnostjo, predvidoma nekaj dni, ga bo nadomeščal Mesec (podpredsednik vlade).
Obvezni zdravstveni prispevek naj ne bi zniževal osnove za dohodnino
Ključno: V letu 2024 se bo dopolnilno zdravstveno zavarovanje preoblikovalo v obvezni zdravstveni prispevek. Prvotno je bilo predvideno, da bo prispevek zniževal osnovo za dohodnino, po novem predlogu pa prispevek osnove ne bi zniževal.
Podrobno: Državni zbor (DZ) je poleti sprejel novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Novela določa, da se bo novi obvezni zdravstveni prispevek štel za obvezni prispevek za socialno varnost in da se bo za ta znesek zmanjšala davčna osnova, so takrat pojasnili na ministrstvu za finance. Znesek prispevka v višini 35 evrov bo poleg ostalih obveznih prispevkov za socialno varnost, ki so določeni v odstotku glede na bruto plačo, zmanjševal bruto dohodek. Ob upoštevanju davčnih olajšav, ki prav tako znižujejo bruto dohodek, se izračuna dohodnina, po plačilu dohodnine posamezniku ostane neto plača. Skratka, kot so pojasnili na ministrstvu, bo na primer zaposleni z bruto plačo 1500 evrov na mesec bo imel za osem evrov višji razpoložljivi dohodek.
Predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva, ki so ga pripravili na ministrstvu za zdravje (in ga je Slovenska tiskovna agencija pridobila neuradno), pa predvideva, da se obvezni zdravstveni prispevek ne bi štel za odbitno postavko oziroma za davčno priznan odhodek pri določanju davčne osnove za dohodnino. V predlogu piše, da je cilj določbe "izenačitev položaja posameznih zavarovancev z vidika vpliva na neto razpoložljivi dohodek posameznega zavarovanca po prenehanju plačevanja premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja".
Zanimivo: V civilni iniciativi Glas ljudstva pozdravljajo predlog, da se prispevek vključi v dohodninsko osnovo. Kakorkoli, obenem poudarjajo, da je ga je treba obenem spremeniti v proporcionalni prispevek, ki bo manj obremenil zavarovance z najnižjimi dohodki. Kot problematično so poudarili tudi v zakonu predvideno avtomatično podaljšanje obstoječih koncesij, ki se iztečejo do konca leta 2026, za pet let. Med drugim pa pozdravljajo pa predvideno določbo, ki bi prepovedala prodajo podeljenih koncesij. Kot potencialno dobrime rešitve predloga interventnega zakona so ocenili predvideno podaljšanje obdobja bolniškega nadomestila v breme delodajalca, spodbude za specializante družinske medicine, dodatno plačilo za več opredeljenih pacientov in opravljenih storitev ter vključevanje koncesionarjev v zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva.
Poljska levica za liberalizacijo zakonodaje glede prekinitve nosečnosti
Ključno: Poljska levica, ki je del opozicijskega zavezništva z večino v parlamentu, je predložila dva predloga zakonov za liberalizacijo zakonodaje glede prekinitve nosečnosti.
Podrobno: Poljska ima eno najbolj restriktivnih zakonodaj glede prekinitve nosečnosti v Evropi. V državi je splav prepovedan, razen v primerih posilstva in incesta ter kadar je ogroženo materino življenje ali zdravje. Zakonodajo so leta 2021 še zaostrili, ko je ustavno sodišče pritrdilo vladi in odločilo, da je prekinitev nosečnosti zaradi okvare ploda protiustavna.
Ker je pomoč pri splavu na Poljskem prepovedana, aktivistom in zdravnikom, ki pomagajo, grozi zaporna kazen. Prvi predlog poljske levice predvideva legalizacijo pravice do prekinitve nosečnosti do 12. tedna, drugi pa dekriminalizira pomoč pri splavu.
Zanimivo: Evropska komisarka za enakost Helena Dalli in podpredsednik Evropskega parlamenta Marc Angel sta se v sredo v Ljubljani srečala s predstavniki več odborov DZ-ja, zunanjo ministrico Tanjo Fajon in varuhom človekovih pravic Petrom Svetino. V pogovorih s Fajon so med drugim poudarili pomen vključevanja enakosti spolov v vse politike.
To bo, kot je na omrežju X poudarila Fajon, tudi pomembna prednostna naloga Slovenije kot nestalne članice Varnostnega sveta ZN-a. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) pa je sporočilo, da so v pogovoru poudarili tudi vključevanje enakosti spolov v razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč ter feministično zunanjo politiko.
Napetosti v Gazi se nadaljujejo
Ključno: Iz severa Gaze so sporočili, da ne deluje nobena bolnišnica več. Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, v kateri je pozval k uvedbi humanitarnih premorov v spopadih v Gazi.
Podrobno: V torek je izraelska vojska po lastnih navedbah v mestu Gaza zasedla parlament in poslopja institucij Hamasa. Družine talcev, ki jih je zajel Hamas, so začele petdnevni pohod iz Tel Aviva v Jeruzalem. Na njem izraelske oblasti pozivajo, naj zagotovijo izpustitev talcev. Sredi tedna je Varnostni svet Združenih narodov (ZN) po več kot mesecu dni vojne med Izraelom in Hamasom sprejel resolucijo, ki sprti strani poziva k uvedbi humanitarnih premorov v spopadih v Gazi in poudarja potrebo po zaščiti civilistov. Predlog resolucije je podala nestalna članica Malta. Izrael je resolucijo kritiziral. Nato je, konec tedna, izraelska vojska sporočila, da je od Hamasa prevzela operativni nadzor nad pristaniščem mesta Gaza in napovedala širitev operacij v enklavi, kjer naj bi že prevzela nadzor nad zahodnim delom mesta. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je priznal, da prizadevanja, da bi bilo civilnih žrtev čim manj, niso uspešna, za kar je okrivil Hamas. Izrael je izvedel nove racije tudi na zasedenem Zahodnem bregu, kjer naj bi v Dženinu vojaki vdrli v osrednjo bolnišnico.
V ponedeljek je visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell predstavil okvir za Bližnji vzhod po trenutnih napetostih, ki določa več pogojev - ne sme priti do prisilnega razseljevanja Palestincev iz Gaze, ozemlje Gaze se ne sme zmanjšati, tam bi morale vladati legitimne palestinske oblasti. Medtem sta ZDA in Velika Britanija skupaj objavili nov sveženj sankcij proti iranskim podpornikom palestinske organizacije Hamas zaradi napada na Izrael 7. oktobra. Sredi tedna je Varnostni svet ZN po več kot mesecu dni vojne med Izraelom in Hamasom sprejel resolucijo, ki sprti strani poziva k uvedbi humanitarnih premorov v spopadih v Gazi in poudarja potrebo po zaščiti civilistov. Predlog resolucije je podala nestalna članica Malta. Izrael je resolucijo kritiziral.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je cel teden opozarjala na napade na bolnišnice v Gazi. Opozorila je, da se je največja bolnišnica na območju Gaze Al Šifa zaradi obstreljevanja skoraj spremenila v pokopališče in je brez elektrike, vode in kisika, delovati naj bi prenehala tudi druga največja bolnišnica Al Kuds. Izrael je vztrajal, da Hamas mrežo predorov pod bolnišnico Al Šifa uporablja za svoje poveljstvo. ZDA so Hamas obtožile, da bolnišnice v Gazi uporablja za vojaške operacije. Izraelske sile so nato v sredo vdrle na območje bolnišnice Al Šifa v Gazi. Izrael trdi, da je med operacijo zasegel več kosov vojaške opreme in orožja, palestinske oblasti so trditve Izraela zanikale. WHO je konec tedna opozorila še na hitro širjenje bolezni v Gazi in pojasnila, da je to posledica prenatrpanosti zavetišč v enklavi, kjer zaradi izraelske blokade že dlje časa primanjkuje hrane in čiste vode. Mimogrede, med nadaljnjim preiskovanjem bolnišničnega kompleksa Al Šifa so našli truplo še ene talke.
Zanimivo: V torek je Evropska komisija državam članicam posredovala predlog 12. paketa sankcij proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino. Predlog naj bi vključeval tudi prepoved uvoza ruskih diamantov. Obrambni ministri EU so razpravljali o nadaljnji vojaški podpori Ukrajini pri njenem soočanju z rusko agresijo. Cilj EU ostaja, da do marca prihodnje leto Ukrajini dobavi milijon topniških izstrelkov, je dejal Borrell.
ZDA in Kitajska obnovili komunikacije med vojskama
Ključno: Ob robu vrha foruma azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja (Apec) sta se srečala predsednika ZDA in Kitajske, Joe Biden in Xi Jinping. Biden je po pogovorih z Xijem dejal, da bosta državi obnovili neposredne komunikacije med vojskama obeh držav. Napovedal je neposredno komunikacijo s Xijem.
Podrobno: Kitajska vojska je stike z ameriško prekinila lani, potem ko je takratna predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi obiskala Tajvan, ki ga ima Peking za svoje ozemlje. "Trenutno pomanjkanje stikov med vojskama je neodgovorno in nevarno," je povedal Biden. Nato je v minulem tednu Biden je po srečanju s kitajskim voditeljem dejal, da bosta vzpostavila neposredno telefonsko povezavo, vojski obeh držav pa bosta znova imeli stike. Pogovore je označil za "odprte in produktivne".
Kakorkoli, zapisnik pogovorov ni dostopen javnosti, prav tako pa pogovori niso prinesli skupne izjave voditeljev, tudi zapisnik pogovorov ni dostopen javnosti. Poleg tega je Biden v odgovoru novinarju ponovil svoje mišljenje, da ima Xija za "diktatorja". Dodal je, da je diktator v smislu, da vodi državo na podlagi oblike vladavine, ki se popolnoma razlikuje od ameriške. Spomnimo, ko je Biden junija izrekel podoben komentar, so se kitajski uradniki jezno odzvali in ga označili za "skrajno absurdnega in neodgovornega".
Poleg ponovne vzpostavitve vojaških komunikacij sta obe strani napovedali več drugih sporazumov na področjih. Med njimi je bilo tudi sprejetje ukrepov za boj proti pretoku fentanila v ZDA, ki je prispeval k povečanju števila smrtnih primerov v tej držav zaradi prevelikega odmerka. Kitajska proizvodna podjetja so vir ne le samega sintetičnega opioida, temveč tudi predhodnih kemikalij, ki jih je mogoče kombinirati za njegovo proizvodnjo. V skladu z dogovorom bo Kitajska ukrepala proti podjetjem, ki izdelujejo te kemikalije. Beseda je tekla tudi o spopadih v Gazi. Eden od visokih ameriških uradnikov je novinarjem povedal, da je Biden Kitajsko prosil, naj uporabi svoj vpliv na Iran in ga prepriča, naj ne sprejema ukrepov, ki bi lahko še poslabšali razmere.
Zanimivo: ZDA in Kitajska nameravajo skupaj nastopiti proti podnebnim spremembam in pospešiti prehod od fosilnih k alternativnim virom energije. Je pa Tajvan ostal trd oreh. Ši je Bidna opozoril pred poskusom oboroževanja Tajvana in ga pozval, naj podpre mirno združitev Kitajske. Xi pa je Bidnu povedal, da Kitajska namerava izvesti združitev in da tega ni mogoče ustaviti, kot so sporočili s kitajskega zunanjega ministrstva. Je pa Xi Bidnu tudi zagotovil, da Kitajska ne želi preseči ali strmoglaviti ZDA, ob tem pa poudaril, da tudi ZDA ne bi smele zatirati ali omejevati Kitajske, ki ne bo sledila stari poti kolonializma niti ne bo sledila napačni poti hegemonije.
Drugo dogajanje v minulem tednu
Začnimo v Sloveniji. Gospodinjski odjemalci elektrike od novembra do konca leta 2024 ne bodo plačali prispevka za podporo proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije, je odločila vlada. Za povprečnega odjemalca to pomeni za šest evrov nižji račun. Minister za finance Klemen Boštjančič pa je po seji vlade povedal, da so se za leto 2024 dogovorili za 70-odstotno uskladitev socialnih transferjev z inflacijo. Umaknili so tudi prepoved usklajevanja plač v javnem sektorju, uskladitev pokojnin bo januarja. Poleg tega je vlada izdala odlok o zagotavljanju nujne finančne pomoči za ublažitev premoženjske škode po poplavah. Nekaj manj kot 3,7 milijona evrov bodo prejeli kmetje, ki so utrpeli škodo v avgustovskih poplavah in bi brez pomoči s težavo ohranili dejavnost. Dodajmo še, da so upravne enote v Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici, Novem mestu, na Ptuju, Jesenicah in Rušah v sredo stavkale.
Nov sveženj sodniške zakonodaje predvideva združitev okrajnih in okrožnih sodišč, ki naj bi pripomogla k enakomernejši obravnavi zadev po državi. Mimogrede, v Slovenskem sodniškem društvu zahtevajo uresničitev odločbe ustavnega sodišča glede sodniških plač. Če se to do roka, ki ga je določilo sodišče (3. januarja) to ne bo zgodilo, napovedujejo protestni shod in priprave na izvedbo sodniške stavke. Ko smo že pri sodiščih dodajmo še, da je upravno sodišče v torek zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe za zadržanje odločitve o imenovanju Senada Jušića za generalnega direktorja policije, ki jo je vložil neizbrani kandidat in nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav.
Državni zbor (DZ) je na izredni seji o korupciji s 70 glasovi za in štirimi proti sprejel priporočilo, po katerem naj vlada opravi temeljito analizo zakonodaje in podzakonskih predpisov, ki urejajo preprečevanje korupcije in kaznovalno pravo. Aja, pa parlamentarna mandatno-volilna komisija je za odločanje na plenarni seji DZ-ja pripravila tudi predlog za razrešitev predsednice preiskovalne komisije DZ-ja, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja političnih strank, Mojce Šetinc Pašek. Odmevala je tudi novica, da Večer želijo seliti v prostore mariborskega župana Saše Arsenovića, temu pa zaposleni v tej medijski hiši nasprotujejo predvsem zato, ker menijo, da pomeni selitev v prostore nosilca politične moči nepopravljiv udarec za uredniško neodvisnost in kredibilnost.
Pojdimo še v tujino. Prejšnjo soboto so Ukrajinske oblasti sporočile, da je ruska vojska prvič po več tednih poskušala izvesti raketni napad na prestolnico Kijev in njegovo okolico. Z brezpilotnimi letalniki so napadli tudi kraje na vzhodu in jugu Ukrajine. Mimogrede, nemška vlada namerava prihodnje leto podvojiti vojaško pomoč Ukrajini na osem milijard evrov, potem ko je do zdaj za pomoč ukrajinskim silam namenila že 17 milijard evrov. Finska bo zaradi povečanega migracijskega pritiska v soboto zaprla štiri od osmih mejnih prehodov z Rusijo, je sporočila vlada in Moskvi očitala, da prebežnike namerno usmerja proti meji.
Svet EU in Evropski parlament sta dosegla dogovor o proračunu za leto 2024, ki se osredotoča na glavne prioritete unije in trenutne težke geopolitične razmere. Proračun je težak 189,38 milijarde evrov v obveznostih in 142,63 milijarde evrov v plačilih. Dodajmo še, da je Evropska komisija v četrtek sprejela predlog, da se tudi za državljane Kosova s srbskimi potnimi listi odpravi vizume za vstop v Evropsko unijo. Zdaj bosta predlog obravnavala Evropski parlament in Svet EU, v katerem so zastopane države članice. Vizumska liberalizacija za tiste s kosovskimi potnimi listi bo sicer začela veljati 1. januarja 2024.
Britanski premier Rishi Sunak je v sklopu širšega preoblikovanja vlade razrešil ministrico za notranje zadeve Suello Braverman, za novega zunanjega ministra pa je imenoval nekdanjega premierja Davida Camerona. Poljski parlament se je sešel na ustanovnem zasedanju po volitvah 15. oktobra, na katerem je priseglo 460 poslancev. V skladu z ustavo je ob ustanovni seji novega parlamenta odstopila vlada premierja Mateusza Morawieckega. Španski poslanci so s tesno večino glasov socialista Pedra Sancheza izvolili za novega predsednika vlade. S tem se je končal politični zastoj po julijskih parlamentarnih volitvah, ki niso dale jasnega zmagovalca. Somalijo pa so po katastrofalni suši prizadele neobičajno obsežne padavine, zaradi katerih bi bilo lahko v Somaliji ogroženih več kot 1,6 milijona ljudi, so opozorili Združeni narodi.
Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre