Na območju Gaze je danes zjutraj začelo veljati štiridnevno premirje med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas. Poleg tega je palestinsko gibanje Hamas danes v skladu z dogovorom z Izraelom izpustilo prvih 13 izraelskih talcev. Te je na egiptovski strani prehoda Rafa prevzela izraelska varnostna služba. Poleg njih je izpustil še deset tajskih in enega filipinskega državljana. Izrael pa naj bi kmalu iz zapora izpustil 39 Palestincev - 24 žensk in 15 mladoletnikov.
Premirje, za katerega sta se strani dogovorili ob posredovanju Katarja, bi sicer moralo začeti veljati v četrtek, a so ga zaradi zapleta o tem, katere talce bodo izpustili in na kakšen način, preložili na danes. Katar je sporočil, da je možno podaljšanje premirja do deset dni.
Spopadi so se na območju Gaze sicer ponoči nadaljevali vse do premirja. Tik pred začetkom prekinitve ognja so se na izraelskem ozemlju ob meji z Gazo po poročanju nemške tiskovne agencije dpa oglasile sirene za raketne napade. Izraelska vojska je pred tem okrepila napade na območju Gaze in bo med prekinitvijo ognja ohranila svoje vojake v palestinski enklavi. Je pa Izrael sicer že napovedal, da bo po izteku premirja nadaljeval vojno proti Hamasu.
V Gazi je bilo v sedmih tednih napadov ubitih več kot 14.800 ljudi, od tega več kot 5500 otrok, v Izraelu pa je bilo 7. oktobra ubitih 1200 ljudi. Nadalje, v Gazi, ki je pod izraelsko okupacijo od leta 1967 (pod blokado pa od leta 2007) živi okoli 2,3 milijona Palestincev. Od tega jih je okoli 1,7 milijona razseljenih zaradi obsežnih napadov Izraela. Ogromni deli območja so uničeni in številni niti nimajo več domov, na katera bi se lahko vrnili.
Vemo, da je v enem prispevku praktično nemogoče zajeti vse vidike zapletenih odnosov med Izraelci in Palestinci. Vendar potrudile smo se, da zate sestavimo pregled nekaterih ključnih vidikov, ki umeščajo današnje dogajanje v širši kontekst. Ob tem opozarjamo, da ta pregled dejansko razumeš kot to - torej pregled. V kolikor te zanimajo podrobnosti, navajamo na dnu prispevka še nekaj virov, s katerimi smo si pomagale tudi me, da smo napisale ta prispevek.
Širši kontekst
Korenine konflikta: Izraelsko-palestinski spor sega vsaj do v začetka 20. stoletja. Arabsko-izraelska vojna leta 1948, ki je sledila nastanku države Izrael, je povzročila razselitev več sto tisoč Palestincev - približno 70 % prebivalcev Gaze je iz družin, ki so bile razseljene med to vojno. Gaza je v bistvu postala nekakšno begunsko taborišče za te razseljene družine. Združeni narodi so Gazo opisali kot "kronično humanitarno krizo" zaradi nenehne blokade in strogih omejitev gibanja, ki sta jih uvedla Izrael in Egipt, odkar je Hamas leta 2007 prevzel nadzor.
Ustanovitev Hamasa: Hamas, ključni akter v konfliktu v Gazi, je nastal konec osemdesetih let prejšnjega stoletja med prvo intifado (palestinsko vstajo). Gre za politično in militantno skupino, ki je bila prvotno ustanovljena kot izpostava Muslimanske bratovščine (mednarodne sunitske islamistične organizacije, ustanovljene leta 1928 v Egiptu) s ciljem vzpostavitve islamske države na območju, ki vključuje Izrael, Zahodni breg in Gazo. Odkar je Hamas prevzel nadzor nad Gazo, takrat je de facto vladajoča oblast na tem območju, in sicer kljub mednarodni izolaciji ter blokadi, ki sta jo uvedla Izrael in Egipt (predvsem zaradi strahov o varnosti in militantnih dejavnosti Hamasa). Hamas uveljavlja lastne zakone in predpise ter obstaja vzporedno s Palestinsko upravo, ki je mednarodno priznana kot uradni predstavnik palestinskega ljudstva.
Pred začetkom konflikta leta 2023
Življenjske razmere v Gazi: To območje že več let velja za največji "zapor na prostem" na svetu. Izraelska in egiptovska blokada, ki traja od leta 2007, ko je Hamas prevzel nadzor nad Gazo, je poskrbela za vse slabše življenjske razmere, omejitev gibanja in gospodarske stiske. Te okoliščine so med prebivalci povzročilo nezadovoljstvo in obup.
Politična stagnacija: Mirovni proces je zastal. Pogajanja med Izraelom in Palestinsko osvobodilno organizacijo (PLO) so od leta 2014 zamrznjena. Politika ZDA pod vodstvom predsednikov Donalda Trumpa in Joe Bidna, ki se osredotoča na normalizacijo odnosov z arabskimi državami, je palestinsko vprašanje potisnila še bolj na obrobje.
2023 Konflikt: Iskra in ogenj
Strateška poteza Hamasa: Hamas je nedavno sprožil odmevno ofenzivo proti Izraelu, s katero je prodrl skozi strogo varovane ovire ter povzroči zgodovinsko raven nasilja in žrtev. Šlo naj bi za strateško potezo - poskus, da bi mednarodno pozornost ponovno pritegnili k palestinski stiski.
Odziv Izraela: Izraelska vlada se je pod vplivom desničarske politike odzvala s polno vojaško silo. Sledilo je naraščanje števila žrtev civilnim prebivalstvom in nadaljnje uničenjevanje pomembne infrastrukture (npr. bolnišnice), predvsem v Gazi.
Mednarodna skupnost: ... se ni učinkovito spopadla s humanitarno krizo v Gazi in političnim zastojem, kar je imelo uničujoče posledice. To zanemarjanje je omogočilo, da so se razmere stopnjevale do stopnje nasilja, ki smo mu bili priča leta 2023.
Konflikt v Gazi leta 2023 ni le politično ali vojaško vprašanje; je globoko človeška zgodba, polna zgodovinskih krivic, družbenih bojev in iskanja identitete ter avtonomije. Če želimo razumeti ta konflikt moramo pogledati onkraj površine in se poglobiti v kompleksnost človeških izkušenj in družbenih struktur.
Viri:
Israel-Palestine history: The deep roots of the Israel-Gaza conflict (Vox)
Bunton, M. 2013. The Palestinian–Israeli Conflict: A Very Short Introduction. Oxford University Press.
Hamas izpustil 24 talcev, tudi tajske državljane, Izrael pa 39 palestinskih zapornikov (rtvslo.si)
M.L.