Teden je bil galaktičen! Slovenska astrofizika Tomaž Zwitter in Andreja Gomboc sta bila del ekipe, ki je s satelitom Gaia Evropske vesoljske agencije odkrila najmasivnejšo črno luknjo do zdaj, nastalo iz običajne zvezde. Prej so črne luknje tako velikih mas opazili le, če sta se dve taki črni luknji zlili in je pri tem nastal izbruh gravitacijskih valov, za odkritje katerih je bila leta 2017 podeljena Nobelova nagrada za fiziko. Zlitja črnih lukenj so sicer redek dogodek, vse tako odkrite črne luknje pa so daleč, vsaj 300.000-krat dlje od nedavno odkrite. Kakorkoli, dogajalo se je še marsikaj drugega. Te zanima, kaj? Beri dalje!
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če uživaš na sončku ali v senčki) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!
Poslanci podprli predloge za razpis treh posvetovalnih referendumov
Ključno: Državni zbor (DZ) je sprejel predloge za razpis treh posvetovalnih referendumov - o ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, uvedbi preferenčnega glasu na volitvah v DZ ter o pridelavi, predelavi in uporabi konoplje.
Podrobno: Pristojna odbora DZ za notranje zadeve in za zdravstvo sta v petek za obravnavo na seji DZ pripravila predloge odlokov o razpisu posvetovalnih referendumov o uvedbi preferenčnega glasu za volitve poslank in poslancev v DZ, o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in uporabi konoplje. Za dan njihove izvedbe sta predlagala 9. junij, ko bodo potekale evropske volitve. V poslanskih skupinah SD in NSi so sicer predlagali spremembi datuma na 24. november, a ju je večina zavrnila.
Zanimivo: V petek je predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je v parlamentarni postopek vložila predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi, ki uvaja predhodni preizkus zahteve za parlamentarno preiskavo na ustavnem sodišču, če bi zakonodajno-pravna služba DZ ugotovila, da obstaja dvom glede ustavne dopustnosti zahteve za parlamentarno preiskavo.
Han izvoljen za predsednika SD
Ključno: Matjaž Han je po aferi s sodno stavbo na čelu SD zamenjal Tanjo Fajon, ki ostaja v vladi.
Podrobno: Han je bil na kongresu SD v drugem krogu s tesnim izidom izvoljen za novega predsednika stranke. Mandat so mu delegati podelili s 182 glasovi, medtem ko jih je Milan Brglez prejel 172, preostala kandidata Jani Prednik in Tadej Beočanin pa sta izpadla v prvem krogu. Aktualni gospodarski minister je tako na čelu stranke zamenjal dosedanjo predsednico in zunanjo ministrico Fajon, ki se po aferi z nakupom stavbe na Litijski cesti ni potegovala za nov mandat.
Zanimivo: Prednik je po porazu na volitvah in kritikah, ki jih je izrekel o Hanu, ponudil umik s čela poslanske skupine, a so ga tako Han kot poslanski kolegi podprli na položaju. Han se je v torek sestal s premierjem Robertom Golobom. Med drugim sta se dogovorila, da na podpredsedniških mestih v vladi ne bo sprememb. Podpredsednica vlade tako ostaja tudi Fajon.
Švedski parlament z zakonom, ki mladim olajšuje zakonito spremembo spola
Ključno: Švedski parlament je v sredo sprejel zakon, s katerim je starostno mejo za zakonito spremembo spola znižal z 18 na 16 let.
Podrobno: Mlajši od 18 let še vedno potrebujejo odobritev skrbnika, zdravnika ter nacionalnega odbora za zdravje in socialno varstvo. Za spremebo več ni potrebna diagnoza spolne disforije, ki jo medicinski strokovnjaki opredeljujejo kot psihološko stisko, ki jo doživljajo osebe, če se njihov fizični izgled ne ujema z njihovo spolno identiteto.
Švedska se je pridružila številnim državam s podobnimi zakoni, kot so Danska, Norveška, Finska in Španija.
Zanimivo: Razprava je trajala skoraj šest ur, nato je 234 poslancev glasovali za, 94 pa proti. Odsotnih je bilo 21 poslancev.
Iran napadel Izrael
Ključno: Iran je z raketami in droni napadel Izrael, vendar so jih večino sestrelili, preden so zadele cilje. ZDA so v Varnostnem svetu preprečile sprejetje Palestine v ZN. Izrael je medtem nadaljeval napade na Gazo.
Podrobno: Iran je sprožil prvi neposredni napad na ozemlje Izraela z več kot 300 droni in raketami, vendar so jih izraelske obrambne sile s pomočjo zaveznikov z ZDA na čelu večino sestrelile, še preden so priletele nad Izrael. V Teheranu so napad označili kot odgovor na izraelsko uničenje iranskega konzulata v Damasku 1. 4. Iranska vojska je sporočila, da so z napadom dosegli vse cilje in s tem končali operacijo.
Nato je Izrael v noči iz četrtka na petek po navedbah ameriških virov z raketami napadel Iran. Iranski mediji so poročali o več eksplozijah v regiji Isfahan, ne pa tudi o raketnih napadih. Vojska je nad več mesti aktivirala zračno obrambo, ki pa naj bi sestrelila zgolj tri manjše drone. Mednarodna agencija za jedrsko energijo je potrdila, da napadi niso povzročili škode na jedrskih objektih v Isfahanu. Iz sveta so se vrstili pozivi k zadržanosti in svarila pred zaostrovanjem konflikta. ZDA so zavrnile vpletenost v napade in pozvale k umiritvi napetosti.
Mimogrede, Varnostni svet ZN v četrtek zaradi ameriškega veta ni podprl predloga alžirske resolucije za priporočilo Generalni skupščini ZN, naj obravnava prošnjo Palestine o sprejemu v ZN. Za resolucijo je glasovalo 12 članic Varnostnega sveta, vzdržali sta se Velika Britanija in Švica. Kitajska je neuspeh označila za žalosten dan, Rusija pa je ZDA obtožila zatiskanja oči pred izraelskimi zločini.
Konec tedna pa je Evropska unija prvič uvedla sankcije proti radikalnim izraelskim naseljencem in organizacijam na Zahodnem bregu. Kot so sporočili iz Sveta EU, so štirje posamezniki in dva subjekta, za katere med drugim velja prepoved vstopa in zamrznitev premoženja v EU, odgovorni za hude kršitve človekovih pravic Palestincev.
Zanimivo: Mimogrede, se spomniš našega prispevka o življenju Iranke, ki je v Sloveniji našla nov dom? Njena zgodba je pretresljiva, predstavile smo jo v kar dveh prispevkih: Pretresljiva zgodba borke za pravice žensk iz Irana, ki je v Sloveniji našla nov dom in "Izmed štirih zavetij za begunce je stanje v slovenskem bilo najslabše".
Volitve na Hrvaškem: največ glasov dobila HDZ
Ključno: Na parlamentarnih volitvah na Hrvaškem je zmagala vladajoča HDZ, ki bo imela 61 sedežev v 151-članskem saboru.
Podrobno: Za poraženko volitev velja levosredinska koalicija z SDP na čelu, ki bo imela 42 poslancev. Predsednik vlade in HDZ Andrej Plenković je zagotovil, da bodo sestavili tudi naslednjo vlado, predsednik republike Zoran Milanović pa, da bo mandat podelil tistemu, ki bo imel podporo 76 poslancev.
Po skoraj vseh preštetih glasovih je desnosredinska HDZ dobila 61 poslanskih mandatov v 151-članskem saboru, levosredinska koalicija z SDP na čelu pa 42. Za sestavo vlade bo mandatar moral imeti podporo najmanj 76 poslancev sabora. HDZ, ki je pred štirimi leti osvojila pet mandatov več, vlade tokrat ne bo mogla sestaviti le z dosedanjimi koalicijskimi partnerji in predstavniki manjšin.
Zanimivo: Parlamentarne volitve na Hrvaškem so prvič potekale sredi tedna. Zaznamovali sta jih visoka volilna udeležba in odločitev Milanovića, da sodeluje na volitvah kot neuradni kandidat največje opozicijske stranke SDP za položaj premierja. Čeprav je Milanović po mnenju hrvaških analitikov mobiliziral volivce, da so se v večjem številu udeležili volitev, pa tudi k temu, da jih je nekaj več glasovalo za SDP, to ni bilo dovolj za zadovoljiv rezultat te stranke.
Drugo dogajanje v minulem tednu
Začnimo v Sloveniji. Zdravniški sindikat Fides in vlada bosta pogajanja nadaljevala 25. aprila, je napovedal Fides. Obenem so podprli družinske zdravnike, ki so z javnim pismom izrazili skrb zaradi pozivov k zvišanju števila opredeljenih pacientov. Ministrstvo za zdravje pa je v odzivu opozorilo, da se števila zdravnikov ne da povečati čez noč, izboljšave sistema pa da lahko udejanjijo zgolj s sodelovanjem in v stalnem dialogu z vsemi akterji v zdravstvu. Na aprilski razpis specializacij s področja medicine se je medtem na skupno 70 razpisanih mest družinske medicine prijavilo le 22 kandidatov, na specializacijo iz urgentne medicine pa na skupno 30 razpisanih mest pet kandidatov. Dodajmo, da je državni zbor (DZ) na izredni seji sprejel predlog novele zakona o zdravniški službi, ki ga je vlada vložila v obravnavo po nujnem postopku. Novela med drugim določa, da mora biti zdravnik v času stavke na svojem delovnem mestu in izvajati zdravniško službo tako, da ni ogroženo zdravje ljudi ali premoženje oz. da ne nastajajo nepopravljive posledice.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je Agenciji za energijo predlagalo, da se uvedba novega sistema obračunavanja omrežnine pri elektriki, ki naj bi se po zadnjih napovedih začel uporabljati 1. julija letos, zamakne še za dve leti. Javna agencija za varstvo konkurence pa je nenapovedano preiskala prostore dobaviteljev 13.000 prenosnih računalnikov državi, katerih nakup je bil tudi eden glavnih razlogov za interpelacijo ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh. Podjetja Lancom, Unistar, Gambit Trade in Acord-92 sumi nedovoljenega dogovarjanja o cenah in usklajenega ravnanja pri oddaji ponudb. Na ministrstvu za digitalno preobrazbo so zapisali, da preiskava z ministrstvom ni povezana. Omenimo še, da smo doživeli smo nove vremenske rekorde, od zgodovinsko najvišjih aprilskih temperatur do največje ohladitve v enem dnevu.
Preiskovalna komisija DZ, ki preiskuje sume političnega vmešavanja v delo policije in drugih organov je zaslišala prvega direktorja urada za preprečevanje pranja denarja Klaudija Stroliga kot strokovno pričo. Ta je med drugim dejal, da je nekdanji direktor urada Damjan Žugelj, ki ga je na to funkcijo imenovala zadnja vlada Janeza Janše leta 2021, naredil "čistko" med zaposlenimi. Po njegovih informacijah "se je od zaposlenih zahtevalo", da vpogledajo v bančne transakcije, ne da bi zaposleni vedeli, zakaj in na podlagi katere pravne podlage. Mediji so maja lani sicer poročali, da je urad bankam poslal več kot dvesto zahtev za vpogled v številne transakcijske račune. Specializirano državno tožilstvo (SDT) je sicer proti Žuglju in še petim osebam vložilo zahtevo za sodno preiskavo, je poročal portal Necenzurirano.
Gremo še v tujino. Voditelji držav EU so se zavzeli za okrepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Vzpostavili naj bi evropski dogovor za konkurenčnost, ki bi temeljil na močnem notranjem trgu, močni industrijski politiki in obsežnih naložbah. Ko smo že v EU, parlamentarna skupščina Sveta Evrope je odboru zunanjih ministrov članic priporočila sprejem Kosova v Svet Evrope. Na Kosovu so odločitev pozdravili, v Srbiji pa so jo označili kot dan sramote za Svet Evrope. Aja, pa Evropska komisija je sporočila, da bodo pornografske spletne strani Pornhub, XVideos in Stripchat od prihodnjega tedna podvržene najstrožjim pravilom iz akta o digitalnih storitvah.
Z izbiro porotnikov se je začel proces proti bivšemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu v zvezi s plačili pornografski igralki Stormy Daniels v zameno za molk. To je prvi kazenski sodni proces proti nekdanjemu predsedniku v zgodovini ZDA. Kasneje v tednu je na državnem sodišču na Manhattnu pred sodnikom Juanom Merchanom priseglo 12 Newyorčanov, ki bodo v prihodnjih tednih kot porotniki spremljali sodni proces in na koncu odločali o usodi Trumpa. Sojenje se bo predvidoma začelo v ponedeljek z zaslišanjem prič.
V spodnjem domu britanskega parlamenta so poslanci potrdili predlog zakona, ki prepoveduje prodajo tobačnih izdelkov vsem, ki so se rodili po 1. januarju 2009. Gre za ukrep, s katerim si britanska vlada prizadeva postopoma znižati število kadilcev. V Indiji pa so se začele parlamentarne volitve, ki bodo v več fazah potekale do začetka junija. Po napovedih se zmaga obeta vladajoči hindujski nacionalistični stranki Bharatiya Janata (BJP) premierja Narendre Modija. Ta naj bi tako dobil že tretji premierski mandat.
Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre