Francija je nedavno postala edina država, ki v svoji ustavi izrecno zagotavlja pravico do prekinitve neželene nosečnosti do 14. tedna. Ta poteza je bila neposredni odziv na nazadovanje reproduktivnih pravic v ZDA. Za je glasovalo skupno 780 poslancev obeh domov francoskega parlamenta, 72 jih je bilo proti (več o tem lahko prebereš v enih izmed zadnjih Tedenskih (s)pet).
Spomnimo, leta 2022 je odločitev Vrhovnega sodišča ZDA ukinila zvezne pravice do splava. Mnoge ameriške zvezne države so od takrat prepovedale prekinitev nosečnosti ali omejile dostop do splava.
Splošni trend v Evropi je usmerjen k liberalizaciji zakonov o splavu. Vendar izjeme ostajajo.
Inštitut 8. marec je nedavno zagnal kampanjo za varen in dostopen splav v Evropi, s katero želijo zagotoviti, da se ženske lahko svobodno odločajo o svojem telesu. Zaradi kršenja pravic žensk v številnih državah so v inštitutu zagnali kampanjo, katere namen je svobodno odločanje žensk o njihovem telesu. Kampanji so se pridružile aktivistke za reproduktivne pravice iz številnih držav, med drugim iz Španije, Francije in Poljske. Del kampanje je tudi peticija, v okviru katere pričakujejo več kot 300.000 podpisov. Pobudnice peticije želijo z zbranimi podpisi pokazati, da v Evropi obstaja močan konsenz, da se pravica do dostopnega in varnega splava omogoči prav vsem.
O posledicah tako prisilne donositve kot splava ter o tem, zakaj je pravica do splava pomembna in kaj sledi po odločitvi za splav, pa si lahko prebereš tudi v prvem in drugem delu prispevkov o splavu, ki smo ju napisale s pomočjo babice Maje Golob.
Pregled pravice do splava po Evropi
Slovenija
Pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok je v Sloveniji zagotovljena z Ustavo, ki podpira svobodno odločanje o rojstvu otrok in o umetni prekinitvi nosečnosti. Država se zavzema za ustvarjanje pogojev, ki omogočajo staršem, da se lahko svobodno odločajo za rojstva svojih otrok, in zagotavlja dostopnost zdravstvenih ter drugih storitev za uresničevanje te pravice. V Sloveniji je umetna prekinitev nosečnosti dovoljena na željo nosečnice, če nosečnost ne traja več kot 10 tednov, brez potrebnega soglasja staršev ali skrbnikov pri mladoletnih osebah. Država prav tako zagotavlja, da so informacije o postopku, možnih posledicah in načinih izvedbe splava jasno in pravočasno podane.
Po desetem tednu nosečnosti je pravica do splava omejena in o posegu odloča komisija, ki poseg dovoli le v primerih, ko je to nujno za zdravje nosečnice. Vsaka pacientka ima pravico do nege in ustrezne hospitalizacije po posegu, prav tako pa je zakonodaja pozorna na spoštovanje zasebnosti in varovanje osebnih podatkov pacientk. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) omogoča odsotnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov, vključno z umetno prekinitvijo nosečnosti. Slovenija priznava tudi ugovor vesti kot ustavno pravico zdravstvenih delavcev, ki pa ne sme vplivati na pravico do splava. V primeru nujne medicinske pomoči odklonitev pomoči in uveljavitev ugovora vesti nista dopustna, zagotoviti je treba nemoteno uresničevanje pravice do splava. Več informacij o umetni prekinitvi nosečnosti v Sloveniji najdeš na tej spletni strani.
Francija
Po potrditvi vpisa pravice do splava v francosko ustavo je na Eifflovem stolpu v Parizu zažarel napis "Moje telo, moja izbira", ki je simboliziral zmago pravice žensk do odločanja o lastnem telesu. Tako je Francija postala edina država s pravico do splava zapisano v ustavi. Ankete so pokazale, da večina Francozov podpira ta korak. Podporniki pravijo, da bo trdneje zaščitil pravice žensk, saj je težje spremeniti ustavo kot zakon. Francija je splav legalizirala leta 1975. Leta 1988 je postala prva država, ki je legalizirala mifepriston (pogosto uporabljena tabletka za splav).
Hrvaška
Po podatkih iz leta 2022, na Hrvaškem umetne prekinitve nosečnosti, ki je sicer z zakonom dovoljena, zaradi ugovora vesti ne želi opravljati več kot polovica ginekologov. Takrat od 29 javnih bolnišnic, v šestih niso imeli ginekologa, ki bi opravil splav na zahtevo ženske. Na ugovor vesti se sklicujejo tudi številne medicinske sestre in farmacevti. Splav je sicer dovoljen, a dejansko ženske pogosto ne morejo do njega.
Javno razpravo o splavu na Hrvaškem je spodbudil primer 39-letne nosečnice Mirele Čavajda, ki je v 24. tednu nosečnosti izvedela, da ima njen otrok velik tumor na možganih, zaradi katerega rojstva ne bo preživel ali pa bo hudo prizadet. Ko je želela opraviti splav, pa so jo zavrnile vse klinike, na katere se je obrnila, češ da je splav po desetem tednu nezakonit, čeprav hrvaška zakonodaja dopušča izjeme. Po dvotedenski bitki, ki so jo spremljali tudi mediji, ji je drugostopenjska komisija v Zagrebu odobrila splav, a so jo iz zagrebške klinike napotili v Slovenijo, češ da nimajo kadra, ki bi znal opraviti ta poseg.
Poljska
Večinsko katoliška Poljska ima eno najbolj restriktivnih zakonodaj glede prekinitve nosečnosti v Evropi. Splav je prepovedan, razen v primerih posilstva in incesta ter kadar je ogroženo materino življenje ali zdravje. Zakonodajo so leta 2021 še zaostrili, ko je ustavno sodišče pritrdilo vladi pod vodstvom stranke PiS in odločilo, da je prekinitev nosečnosti zaradi okvare ploda protiustavna. Odločitev je sprožila množične proteste. Donald Tusk, liberalni premier Poljske je dejal, da bo vlada v parlament vložila predlog zakona o zakoniti in varni prekinitvi nosečnosti do 12. tedna nosečnosti. Z drugim predlogom zakona pa bodo uvedli prost dostop do jutranje tabletke od 15. leta starosti. Kot smo pisale v zadnjih Tedenskih (s)pet, pa je poljski predsednik Andrzej Duda vložil veto na zakon, ki bi Poljakinjam omogočil lažji dostop do jutranje tabletke.
Decembra je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) izjavilo, da je odnos Poljske do ženske, ki je morala zaradi okvare ploda potovati v tujino za splav, kršilo njene človekove pravice. Čeprav je bila sodba specifična za en primer, pravni viri pravijo, da bi lahko na koncu pripeljala do širših sprememb na tem področju.
Velika Britanija
Splav je dovoljen do 24. tedna nosečnosti, vendar ni omejitev v primerih, ko je življenje ženske ogroženo ali ko ima plod hudo okvaro. Shema "tablete po pošti", ki so jo uvedli med pandemijo COVID-19, ženskam omogoča, da prekinejo nosečnost doma (do 10. tedna). Splavi po nosečnosti, ki traja dlje, mora biti izveden v klinikah. Obsodba ženske lani, ki je prekinila pozno nosečnost s tabletami, je sprožila pozive nekaterih politikov in aktivistov k popolni dekriminalizaciji splava. Britanska svetovalna služba za nosečnost pravi, da se je število žensk in deklet, ki so pod policijsko preiskavo zaradi zakonov o splavu v tej državi, v zadnjih letih povečalo.
Malta
Malteški parlament je leta 2023 odobril predlog zakona, ki je rahlo omilil stroge omejitve glede umetnih prekinitev nosečnosti v državi, s čimer se ženskam tam dovoljuje splav le v primerih, ko je njihovo življenje resno ogroženo. Predlog je zahteval soglasje treh specialistov v pooblaščeni kliniki in ne dopušča splava, če bi otrok lahko preživel izven maternice. Spremembe so povzročile razočaranje med aktivisti za pravice do splava, ki predlog označili za strahopetnega, nespoštljivega in nevarnega. Opozorili so, da bo to pustilo tisoče žensk, ki bi rade prekinile nosečnost iz takšnih ali drugačnih razlogov, brez možnosti v svoji državi, s čimer bo zakon nadaljeval zatiranje najranljivejših v družbi.
Predlog vlade je bil sicer tik pred glasovanjem v parlamentu posodobljen. Prvotni predlog je namreč dovoljeval umetno prekinitev nosečnosti, ko je bilo ogroženo zdravje ženske. Temu so nasprotovali aktivisti proti splavu, ki so trdili, da bi zakon omogočil preširoko definicijo tega, kar predstavlja "tveganje za zdravje". Nasprotovala mu je tudi katoliška cerkev, ki ima na Malti velik vpliv. Do prvotnega predloga pa je bil kritičen še predsednik države George Vella, ki je dejal, da ga v taki obliki ne bo podpisal. Poteza za spremembo državne prepovedi splava je sledila primeru Američanke, ki je med počitnicami na Malti v 16. tednu nosečnosti začela krvaveti, zdravniki pa so ji povedali, da je njeno zdravje oziroma življenje ogroženo. Čeprav je bilo takrat že znano, da plod ne bo preživel, ji nosečnosti niso prekinili, saj so še vedno zaznavali srčni utrip. Poseg so Američanki za tem opravili v Španiji.
Italija
Ta pretežno katoliška država dovoljuje prekinitev nosečnosti v 90 dneh od zanositve od leta 1978, vendar dostop do splava je druga zgodba. Po podatkih italijanskega ministrstva za zdravje, dve tretjini tamkajšnjih ginekologov zavračata izvedbo postopka iz moralnih ali verskih razlogov. Desna predsednica vlade Italije, Giorgia Meloni, je proti splavu, vendar je rekla, da ne bo poskušala spremeniti zakona. Povedala je le, da želi ženskam ponuditi alternative.
Španija
Španski parlament je lani odobril zakonodajo, ki dekletom, starim 16 in 17 let, omogoča splav brez soglasja staršev. Zakon je prav tako odpravil obvezno tridnevno "refleksijsko" obdobje za ženske, ki želijo prekiniti nosečnost. Španska reforma na tem področju iz leta 2010 je ženskam omogočila prekinitev neželene nosečnosti po lastni želji v 14 tednih ali do 22 tednov v primerih resnih okvar ploda. Vendar večina žensk naleti na težave pri dostopu do splava zaradi zdravnikov, ki zavračajo izvedbo postopka.
Mimogrede:
Nemčija
Nemški parlament je leta 2022 odpravil zakonsko določilo iz obdobja nacizma, ki je zdravnikom in klinikam preprečevalo informiranje o možnostih za umetno prekinitev nosečnosti. S tem je bilo končano obdobje, v katerem so se na podlagi tega določila, znanega kot odstavek 219a, številni zdravniki soočali s sodnimi kaznimi, vključno z zaporom do dveh let ali globami. Omenjeno določilo je bilo uvedeno leta 1933, kmalu po prihodu nacističnega vodje Adolfa Hitlerja na oblast, in je bilo v veljavi vse do nedavnega, kljub številnim kritikam. Takratni nemški pravosodni minister Marco Buschmann je poudaril nesmiselnost obstoja takšne prepovedi v sodobnem času. Odprava določila je omogočila zdravnikom, da ponudijo celovite informacije o splavu, hkrati pa so na podlagi nove zakonodaje bili oproščeni vsi zdravniki, obtoženi na njegovi osnovi od leta 1990.
Kakorkoli, nekateri strokovnjaki za reproduktivne pravice pravijo, da je pritisk protiabortnih aktivistov privedel do manjšega števila zdravnikov, ki izvajajo postopek. Poleg tega morajo v Nemčiji ženske, ki želijo opraviti umetno prekinitev nosečnosti v prvih 12 tednih nosečnosti, opraviti obvezen posvet v uradnem centru. Namen posveta je, da bi jih v dialogu vzpodbudili k nadaljevanju nosečnosti, čeprav je končna odločitev njihova. V državi letno opravijo okoli 100.000 umetnih prekinitev nosečnosti, čeprav zadnja leta njihovo število pada.
Madžarska
Splav v prvih 12 tednih je legalen od leta 1953, vendar je Madžarska leta 2022 zaostrila pravice na tem področju. Na Madžarskem lahko ženske prekinejo nosečnost do 12. tedna, če so v osebni stiski, nov odlok pa je pomenil, da morajo pred prekinitvijo nosečnosti poslušati srčni utrip zarodka. V skladu z odlokom bodo morale ženske ob vlogi za splav predložiti zdravniško potrdilo, v katerem je navedeno, da so bile jasno seznanjene z dejavniki, ki kažejo na prisotnost življenjskih funkcij zarodka. Ob uvedbi spremembe je poslanka Dora Duro v objavi na Facebooku napisala: "Vsaj nekaj sekund bo mati lahko slišala otroka, preden bo opravljen splav." Madžarska je, poleg Nemčije, ena izmed evropskih držav, zahtevajo obvezno svetovanje pred prekinitvijo nosečnosti. Leta 2011 so sprejeli novo ustavo, ki zagotavlja, da bo življenje ploda zaščiteno od trenutka zanositve, vendar v njej ni izrecne prepovedi splava.
Irska
Ta katoliška država je leta 2019 odpravila skoraj popolno prepoved splava po referendumu leta 2018. Do takrat je približno 3.000 žensk na leto potovalo v Veliko Britanijo za prekinitev nosečnosti. Vprašanje je prišlo v ospredje leta 2012, ko je ženska, ki je spontano splavila, umrla zaradi sepse, potem ko so ji zdravniki zavrnili prekinitev nosečnosti. Splav je zdaj dovoljen do 12. tedna nosečnosti in kasneje, ko je plod hudo okvarjen ali je zdravje ženske ogroženo.
Nekatere druge države v Evropi, npr. Lihtenštajn, Monako, Andora in Ferski otoki, še vedno ohranjajo stroge zakone na tem področju, ki številne ženske ovirajo pri prekinitvi nosečnosti.
M. L.