top of page

Tedenskih (s)pet, 23. - 30. 3.

Za nami je še en (med drugim) športno pester teden. Nogometaši so dosegli zgodovinsko zmago nad Portugalsko. Slovenska skakalna reprezentanca v postavi Lovro Kos, Domen Prevc, Timi Zajc in Peter Prevc je na ekipni tekmi svetovnega pokala na letalnici v Planici zasedla drugo mesto. 45. sezona svetovnega pokala v Planici se je končala s slovesom Prevca - najboljšega slovenskega skakalca v zgodovini. V bogati karieri je poleg velikega kristalnega globusa v sezoni 2015/16 osvojil 12 kolajn z velikih tekmovanj ter dosegel 24 posamičnih zmag v svetovnem pokalu. Smučarka Ilka Štuhec pa je osvojila drugo mesto na zadnjem ženskem smuku v letošnji sezoni svetovnega pokala. V končnem seštevku smukaških preizkušenj je bila osma. Dogajalo pa se je še veliiiko drugega. Te zanima, kaj? Beri naprej. ;)


Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če uživaš v sproščenem vikendu) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!



Obiski v Sloveniji

Ključno: V Sloveniji smo med drugim gostili nemškega kanclerja Olafa Scholza in predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsola ter obeležila 20-letnico članstva v Natu.


Podrobno: Torej, v torek je premier Robert Golob na delovnem obisku Scholza. V pogovorih sta se strinjala, da je sodelovanje med Slovenijo in Nemčijo vzorno. Veliko pozornosti sta namenila Zahodnemu Balkanu - pri tem je Scholz opozoril, da je napredek držav regije na poti v EU odvisen od njihovega izpolnjevanja kriterijev. Metsola pa je osrednji dan sicer dvodnevnega obiska v Sloveniji nagovorila državni zbor in se sestala z državnim vrhom. Slovence je pozvala k udeležbi na evropskih volitvah 9. junija. Mimogrede, Slovenija je ena izmed držav z najnižjo udeležbo na evropskih volitvah.


V četrtek so potekale slovesnosti pred 20. obletnico včlanitve Slovenije v Nato, ki jo zaznamujemo 29. marca. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na državni proslavi, ki je sledila več panelom, odločitev o pridružitvi zavezništvu označila za "pravilno". V Ljubljani pa je potekal protest s sloganom Ne Nato, mir nam dajte, na katerem se je zbralo nekaj sto protestnikov in pozivalo k izstopu Slovenije iz Nata, udeležil se ga je tudi vrh Levice.


Zanimivo: Na obisku je bil tudi črnogorski zunanji minister Filip Ivanović. Tanja Fajon mu je ob tem zagotovila, da Slovenija v Črni gori vidi veliko potenciala in jo bo še naprej podpirala, tako na področju razvojnega sodelovanja kot na njeni poti v EU. Ministra sta sprejeli tudi Pirc Musar in predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič.



Strategija na področju priseljevanja in resolucija o rabi jedrske energije

Ključno: Vlada je sprejela strategijo na področju priseljevanja in predlog resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji.


Podrobno: Strategija na področju priseljevanja prepoznava razvojni potencial priseljevanja ter spoštovanje temeljnih človekovih pravic. Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je izpostavil, da so pri njegovi pripravi sodelovale tudi nevladne organizacije.

Resolucija o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji predvideva energetsko mešanico jedrske energije in obnovljivih virov energije. Danijel Levičar iz kabineta predsednika vlade je povedal, da so glavne usmeritve vezane na razvoj nacionalnega jedrskega programa in podporo projektu drugega bloka krške nuklearke.


V Nuklearni elektrarni Krško (Nek) bodo v ponedeljek ob koncu 33. gorivnega cikla začeli prvi redni remont, odkar je bila lani podaljšana obratovalna doba elektrarne. Remont, v katerem bodo med drugim preverjali tudi vpliv staranja na komponente, skupaj s stroški goriva pa bo stal okoli 100 milijonov evrov, bo predvidoma trajal do 1. maja.


Zanimivo: Ob tem omenimo še, da so države EU podprle spremembe evropske kmetijske politike, namenjene zmanjšanju administrativnega bremena, kar je pozdravila tudi kmetijska ministrica Mateja Čalušić. Med sprejetimi spremembami je tudi izvzetje kmetij z manj kot desetimi hektarji obdelovalnih površin iz preverjanja izpolnjevanja okoljskih pogojev.



Poljski predsednik vložil veto na zakon za lažji dostop do jutranje tabletke

Ključno: Poljski predsednik Andrzej Duda je vložil veto na zakon, ki bi Poljakinjam omogočil lažji dostop do jutranje tabletke.


Podrobno: Tovrstna urgentna kontracepcija je namreč ženskam na Poljskem trenutno na voljo le z zdravniškim receptom.


Tovrstna urgentna kontracepcija je namreč ženskam na Poljskem trenutno na voljo le z zdravniškim receptom. Vlada je ob pričakovanju predsednikovega veta že prej napovedala, da bo njegov veto obšla tako, da bo izdajanje receptov za jutranjo tabletko od 1. maja omogočila tudi lekarnam.



Zanimivo: Duda, ki je blizu nekdanji vladajoči konservativni stranki Zakon in pravičnost - PiS, je svoj veto upravičil s tem, da ga skrbi za zaščito zdravja otrok. Predstavnice nove vlade pod vodstvom Donalda Tuska, ki je januarja napovedala liberalizacijo zakonodaje o splavu, so medtem kritizirale njegovo potezo.



Resolucija ZN za takojšnjo prekinitev ognja v Gazi

Ključno: Varnostni svet Združenih narodov (ZN) je po številnih poskusih sprejel resolucijo z zahtevo po prekinitvi ognja v Gazi. Izrael območje še naprej napada.


Podrobno: Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo z zahtevo po takojšnji prekinitvi ognja v Gazi, ki bo vodila v trajno premirje, ter takojšnjo izpustitev vseh talcev. Resolucijo, ki so jo predlagale nestalne članice, je podprlo 14 članic, ZDA so se vzdržale. Izrael je kljub sprejetju resolucije v naslednjih dneh nadaljeval napade na Gazo. Poleg tega je Meddržavno sodišče (ICJ) kasneje v tednu sporočilo, da mora Izrael brez odlašanja zagotoviti nujno pomoč prebivalcem Gaze. To je bil sicer eden od ukrepov, ki ga je ICJ konec januarja odredilo v tožbi Južne Afrike, ki Izraelu očita genocid.


Slovenija je pozdravila sprejetje resolucije Varnostnega sveta ZN z zahtevo po takojšnji prekinitvi ognja v Gazi. Veleposlanik VS ZN Samuel Žbogar je ob tem poudaril, da gre za pomemben dan, ki pomeni začetek konca trpljenja civilistov v Gazi. Zunanja ministrica Tanja Fajon pa je poudarila, da Slovenija ni samo pomagala v pogajanjih, temveč je tudi soavtorica in idejna vodja sprejete resolucije. Mimogrede, v petek je izraelski premier Benjamin Netanjahu odobril nov krog pogajanj o prekinitvi ognja v Gazi, ki bodo potekala v Dohi in Kairu, je sporočil njegov kabinet.



Zanimivo: Slovenija je v dogovoru z vsaj tremi državami članicami EU, da gremo v priznanje Palestine v razmeroma kratkem času, če ne bo mogoče doseči prvega cilja, to je vzpostavitve trajnega premirja v Gazi, normalizacije razmer in začetka pogovorov o rešitvi dveh držav, je kasneje v tednu še povedala Fajon.



Afera glede domnevnega ruskega vplivanja v EU

Ključno: Spletni portal Voice of Europe se je znašel v središču afere glede domnevnega ruskega vplivanja v EU. Domnevna ruska operacija vplivanja naj bi vključevala tudi plačila evropskim poslancem.


Podrobno: Po razkritjih o domnevni ruski operaciji vplivanja, ki naj bi vključevala plačila evropskim poslancem, so iz parlamentarnih skupin Renew in Zeleni predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsola pozvali k sprožitvi preiskave. Podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova pa je dejala, da so te ugotovitve potrdile njihove sume o vpletanju Kremlja. Nekateri evropski politiki, ki so sodelovali z Voice of Europe, so za to prejeli plačilo iz Rusije, je zatrdil belgijski premier Alexander De Croo, ki je potrdil, da so njihovi obveščevalci tesno sodelovali s češkimi kolegi pri razkritju proruskih omrežij. V operaciji so sodelovali tudi strokovnjaki s Poljske, ki so v okviru preiskav proti ruski vohunski mreži v četrtek izvedli več racij.


V Sloveniji pa je prišlo do primerov začasnega nedelovanja nekaterih spletnih strani, kar naj bi bila posledica kibernetskih napadov. Po spletnih straneh več državnih organov je bila v četrtek tarča napada tudi spletna stran RTV Slovenija. Napadalci so na daljavo za nekaj časa onemogočili spletno mesto tako, da so ga preplavili z množičnim prometom. Portal 24ur je poročal, da je ruska hekerska skupina Cyber Army Russia Reborn objavila video z nagovorom Sloveniji, v katerem so sporočili, da so Slovenijo napadli zaradi pomoči Ukrajini.



Zanimivo: Potem ko se je spletni portal Voice of Europe znašel v središču afere glede domnevnega ruskega vplivanja v EU, so v SDS za STA zatrdili, da njihovi predstavniki za intervjuje za ta portal niso prejeli plačila. Ob tem so izpostavili proukrajinska stališča, ki so jih za omenjeni medij, podali njihovi predstavniki. Kot je razvidno s spletne strani SDS, so intervjuje za omenjeni portal v preteklosti podali predsednik stranke Janez Janša, nekdanji vodja njegovega kabineta Peter Šuhel in evropski poslanec Milan Zver.




Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Vlada in zdravniški sindikat Fides sta potrdila dogovor o mediaciji za reševanje stavkovnih zahtev, medtem ko je parlamentarni odbor za zdravstvo poslal v nadaljnjo obravnavo novelo zakona, ki širi nabor storitev, ki jih morajo zdravniki opravljati med stavko. Stavka je potekala na večini upravnih enot že tretjo sredo zapored. Mimogrede, DZ je sprejel novelo zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov. Novelirani zakon med drugim prepoveduje arome v ogrevanih tobačnih izdelkih in elektronskih cigaretah, razen tobaka. Ukinja tudi kadilnice v zaprtih javnih in delovnih prostorih.


DZ je sprejel zakon o izvajanju uredbe EU o enotnem trgu digitalnih storitev, ki v slovenski pravni red prenaša evropski akt o digitalnih storitvah. Zakon bo po besedah ministrice Emilije Stojmenove Duh omogočil, da se odstranijo nezakonite spletne vsebine. Kasneje v tednu je ministrica v DZ uspešno prestala interpelacijo, ki so jo proti njej zaradi po njihovem negospodarnega in nesmotrnega nakupa 13.000 računalnikov za 6,5 milijona evrov vložili poslanci SDS. Dodajmo še, da je DZ sprejel novelo zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, ki bo dala podlago za razdelitev prenosnih računalnikov, nakup katerih je bil povod za interpelacijo Stojmenove Duh. Po novem so upravičenci do računalniške opreme prejemniki otroškega dodatka, uvrščeni v prvi dohodkovni razred.


Občini Središče ob Dravi in Brežice sta napovedala upravni spor o sklepu vlade o azilnem domu v občinah. Središče ob Dravi je za pripravo in vložitev dokumentacije pooblastilo odvetniško družbo Matoz. V Brežicah so vlado pozvali, naj občini v čim krajšem času dostavijo študije za določitev dodatnih lokacij azilnega doma in argumente, ki so jih prepoznali za gradnjo doma ravno na Obrežju, a odziva niso prejeli. Mimogrede, premier Robert Golob je ob začetku marčne seje DZ poudaril da bosta načrtovani izpostavi azilnih domov v Središču ob Dravi in na Obrežju imeli začasen in prehoden značaj. Dodajmo še, da je italijanski senatni odbor za ustavna vprašanja odobril amandma osnutka zakona o neposredni izvolitvi predsednika vlade, ki določa, da bo morala nova volilna zakonodaja spoštovati določbe, ki ščitijo jezikovne manjšine. Stranka Slovenska skupnost je odobritev amandmaja označila za zgodovinski dosežek za Slovence v Italiji.


Gremo še v tujino. Porušil se je avtocestni most, potem ko je v podporni steber trčila velika tovorna ladja. Umrlo je šest ljudi, pristanišče Baltimore, ki je pomembno vozlišče za ladijski tovorni promet, je blokirano. Ladja je imela pred trkom tehnične težave. Ko smo že v ZDA dodajmo še, da je Newyorško državno prizivno sodišče znižalo zahtevani znesek za varščino Donaldu Trumpu, ki jo mora plačati za nadaljevanje postopka pritožbe v tožbi pravosodne ministrice Letitie James. Varščino so znižali s 464 milijonov dolarjev na 175 milijonov.


Ruske sile so izvedle nove obsežne zračne napade na Kijev in druge regije v Ukrajini, tudi v bližini poljsko-ukrajinske meje. Poljski zračni prostor je po navedbah Varšave preletela ruska manevrirna raketa, izstreljena proti zahodu Ukrajine. V Varšavi so na pogovor poklicali ruskega veleposlanika. Sredi tedna pa je so ruska letala V mestu Harkov na vzhodu Ukrajine prvič od začetka vojne odvrgla bombe, ki so uničile več stavb, poročali so tudi o žrtvah.


Veleposlaniki držav članic EU so dosegli dogovor o strožjih predpisih za ukrajinsko blago, kar odraža pritiske evropskih kmetov. Podpredsednica bolgarske vlade Marija Gabriel, ki bi v skladu s koalicijskim dogovorom morala prevzeti položaj premierke, je zaradi razhajanj v koaliciji odstopila od pogovorov o oblikovanju vlade. S tem je Bolgarija zašla v novo politično krizo. Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Christian Schmidt je uvedel tehnične spremembe volilnega zakona BiH, s katerimi želi zagotoviti svobodne in poštene volitve. Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik je 28. 3. zahteval, naj parlament BiH razveljavi odločitev. Napovedal je zaostrovanje političnega boja in razpad BiH.



Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.


Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!


- Starejše sestre

Comentarios


bottom of page