V času poletja so (bolj ali maj) oddaljene turistične destinacije še toliko bolj mamljive. In če gre za potovanje na daljše proge, se številni odločimo, da do našega cilja kar poletimo. A še preden lahko sedemo na letalo, se moramo na letališču sprehoditi tudi med omamnimi dišavami parfumov, eksotičnih mil, barvitih sladkarij in bleščečih alkoholnih pijač … no pa tudi mimo kakšnega bara in restavracije običajno zavijemo.
Sprehoditi se moramo skozi t. i. brezcarinsko območje, ki kot sirena poje na na naše čute in nas mami, naj sežemo v žepe ter si privoščimo še zadnji nakup pred poletom. Toda ali je to območje res čarobna jama, v kateri se po pregovoru dobrine prodajajo po znižani ceni? Ali gre le za dober tržni mit?
Prostocarinske prodajalne ponujajo blago, ki je oproščeno plačila nekaterih lokalnih ali državnih davkov in dajatev, seveda pod pogojem, da bodo produkti prodani potnikom, ki ga bodo odpeljali iz države, dajatve in davke pa naj bi tako plačali v ciljni državi. Med drugim naj bi bilo blago oproščeno tudi davka na dodano vrednost (DDV) in carinskega davka, ki pa se razlikujeta med posameznimi državami.
Fun fact – nakupljeno blago mora potnik odnesti čez državno mejo. Če torej z letom potujete znotraj države, duty-free prodajalne nekaterih izdelkov ne morejo prodati. Sama sem tako na primer praznih rok, a z razočaranjem in odprtimi usti ostala na letališču v Neaplju, kjer mi, ker sem letela na letališče v Benetke (prav tako v Italiji), niso želeli prodati steklenice limonchela. Češ da: »Super alkoholnih pijač, ti ne morem prodati.« Poenostavljeno: ker nisem letela v drugo državo, mi prodajalka ni mogla prodati močnejših alkoholnih pijač. Prav to pa je bil tudi razlog, da sem se nekoliko bolj poglobila v pravila prostocarinskih prodajaln.
O’Reganova ideja, ki živi že več kot sedem desetletij
A kako je sploh prišlo do koncepta brezcarinskih trgovin? Vse skupaj se je začelo na vetrovni obali zahodne Irske leta 1947. Kontrolor na majhnem letališču Shannon Brendan O’Regan je namreč ugotovil, da bogati potniki, ki so si takrat lahko privoščili čezatlantsko potovanje po zraku, ostajajo močno neizkoriščen vir bogastva za letališče. Irsko vlado je tako uspel prepričati, naj ustvari davčno vrzel, s katero je nato lahko na letališču tranzitnim potnikom prodajal lokalno hrano in irski viski. A produkti so bili tokrat znižani, saj so bili oproščeni carinskega davka.
O’Regan je namreč trdil, da potniki niso nikoli zapustili letališča, zaradi česar da jim ni treba plačevati lokalne dajatve za izdelke, ki jih ne bodo porabili lokalno. In tako je njegova ideja prešla v realnost. Navdihnjen z uspehom Shannona je Amsterdam leta 1957 odprl lastno mikro cono proste trgovine, leta 1962 pa je koncept prispel tudi v ZDA.
Po podatkih Fortune Business Insights so mednarodni popotniki leta 2021 v brezcarinskih prodajalnah porabili 35,87 milijarde dolarjev (dobrih 33 milijard evrov). A to naj bi se do leta 2029 več kot podvojilo.
Od najvišjih do najnižjih cen
In katera letališča imajo po oceni portala The Point Guy najdražje izdelke? Nič kaj presenetljiva ugotovitev je bila, da je dubajsko letališče, ki je leta 2021 obrnilo kar 976 milijona potnikov, ko gre za prodajo lepotnih in alkoholnih izdelkov, najdražje.
Med pregledanimi letališči pa so ugotovili tudi, da najdražji šampanjec prodajajo na letališču JFK. Cena te mehurčkaste pijače je bila namreč tam za več kot 16 evrov višja kot je znašala povprečna cena na drugih letališčih. Nakup sončnih očal pa je najdražji na letališčih v Mexico Cityju in v Dubaju.
Najnižje cene je medtem na področju pijače dosegla švedska prestolnica Stockholm. Steklenica šampanjca BRUT je tam stala le dobrih 31 evrov. Na letališču v Heathrowu prav takšna steklenica stane skoraj 36 evrov, v navadnih trgovinah pa 46 evrov.
Steklenica vrhunskega viskija Tallisker je v Stockholmu stala 54 evrov, na Heathrow letališču pa kar 68 evrov. Medtem je bila najboljša cena ameriškega viskija v Varšavi, kjer je liter Jack Danielsa stal le dobrih 19 evrov oz. Skoraj 11 evrov manj kot na Heathrowu in za pol manj kot v britanskih supermarketih.
Prav v poljski prestolnici pa lahko na letališču potniki kupijo tudi najcenejše lepotilne izdelke. Predani kadilci so medtem najbolj srečni nad cenami tobačnih izdelkov v Dubaju, kjer 200 cigaret Malboro Gold stane le slabih 25 evrov oz. Za tretjino manj kot na letališču Heathrow in kar 500 odstotkov ceneje kot v britanskih supermarketih. V Sloveniji medtem ena "šteko" cigaret stane 51 evrov.
Tu velja opomniti, da kajenje škoduje zdravju ter da je treba alkohol uživati "po pameti" in v zmernih količinah, nikoli pa ne, če imate po pitju namen sesti za volan!
Četudi se torej bezcarinske trgovine oglašujejo ko cenejša izbira za nakup, saj v njih kupci ne plačajo davka, pa to ni vedno tudi res. Potniki morajo tako za dobro brezcarinsko kupčijo, če ne gre za alkoholne pijače ali cigarete, biti tako pred nakupom dobro informirani, ne škodi pa tudi, če predhodno opravijo nekaj lastnih raziskav.
Spletna prodaja ali ponudba v trgovini sta namreč pogosto cenejša opcija za nakup izdelka, zlasti če gre za nakup ličil.
M. P.
Comments