V nedeljo, 9. junija, se bomo znova podali na volitve, kjer pa bomo poleg tega, kdo nas bo naslednjih pet let zastopal na evropskem političnem parketu, svoj glas lahko oddali tudi na treh referendumih.
A pojdimo najprej k osnovam. Tokrat bomo glasovali na posvetovalnem referendumu; kako se ta razlikuje od ostalih? Poznamo štiri različne referendume: referendum o spremembi ustave, zakonodajni referendum, referendum o mednarodnih povezavah in posvetovalni referendum.
Na zakonodajnem volivci odločajo o potrditvi ali zavrnitvi zakona, ki ga je sprejel državni zbor. Pri referendumu o spremembi ustave volivci odločajo prav o slednjem – ali se strinjajo s spremembo ali ne. Potem je tu referendum o mednarodnih povezavah, kjer se volivci vnaprej izjavijo o prenosu izvrševanja dela suverenih pravic na mednarodne organizacije ali o vstopu v obrambno zvezo, ki se ureja z mednarodno pogodbo.
Na referendumih boste na štiri vprašanja odgovarjali z odgovori: ZA ali PROTI.
Kaj pa posvetovalni referendum? Tega lahko razpiše državni zbor o vprašanjih, ki so širšega pomena za državljane. Pobudo zanj lahko da vsak poslanec, razpišejo pa ga preden državni zbor odloči o določenem vprašanju. Državni zbor sicer po zaključku referenduma ni obvezan slediti izidu.
Volivci bomo tako odločali o treh referendumih s štirimi referendumskimi vprašanji. Na referendumu o rabi konoplje bomo namreč volivci odgovarjali na dve vprašanji.
Ker vemo, da je vsega veliko, smo ključne poudarke zbrale v tem članku.
RTV je pripravil priročen skupek prispevkov o letošnjih referendumih: https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2024
1. Referendum o rabi konoplje
Prvo vprašanje se bo glasilo: Ali naj Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in predelavo konoplje v medicinske namene?Drugo vprašanje se bo glasilo: Ali naj Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in posedovanje konoplje za omejeno osebno rabo?Glede rabe konoplje (tako v medicinske namene kot za omejeno osebno rabo) so mnenja različna. Številne države sicer razmišljajo, da bi rabo konoplje legalizirale, slednja je na primer legalizirana v več ameriških zveznih državah ter v Kanadi, v Evropi pa na primer na Nizozemskem in Malti. Nazadnje so konopljo delno legalizirali tudi v Nemčiji. Tam je namreč od 1. aprila dovoljeno, da posamezniki v javnosti posedujejo 25 gramov konoplje za rekreativne namene ter da doma gojijo do tri rastline za osebno rabo.
In zakaj se v Sloveniji pogovarjamo o legalizaciji konoplje? Razlogov je več. Prve omembe o uporabi konoplje segajo okoli 12.000 let nazaj, v Srednjo Azijo. Skozi zgodovino je bila znana kot pomembna in vsestranska rastlina; iz nje so izdelovali vrvi, papir in številne druge izdelke ter jo uporabljali v prehranske in medicinske namene.
Po trenutni zakonodaji je uporaba konoplje v medicinske namene sicer dovoljena, vendar pa jo moramo kupovati v tujini, saj pridelava pri nas ni dovoljena. Prav tako predlagateljica referenduma Gibanje Svoboda poudarja, da se kljub dovoljeni uporabi konoplje v medicinske namene, le redko kateri zdravnik odloči za predpis tega sredstva. Menijo da je tako tudi zaradi stigme in neinformiranosti, saj marsikdo ne ve, kako lahko konoplja zdravju pomaga. Med zagovorniki legalizacije so tako tudi številni bolniki, ki morajo trenutno posegati na črni trg.
ZDRAVJE:
Nekateri strokovnjaki pravijo, da konoplja pomaga zdravju, saj pomaga pri zdravljenju duševnih bolezni, zmanjšuje bolečine, zmanjšuje vnetja v telesu, prav tako pa lahko pomaga tudi pri boju proti raku.
Raziskave medtem ugotavljajo tudi, da lahko uporaba konoplje zmanjša možnost za pojav sladkorne bolezni, da imajo redni uporabniki konoplje manjšo telesno težo, da lahko konoplja zviša raven dobrega holesterola v krvi, da pomaga pri preprečevanju ateroskleroze, da naredi naše kosti bolj trdne ter da lahko konopljina kozmetika pomaga tudi pri negi kože.
DAVKI:
Predlagatelji legalizacije konoplje ob tem poudarjajo tudi finančne učinke za državo. Če bi bila namreč konoplja legalna, bi lahko država na prodajo uvedla davek ter tako zaslužila več denarja in posledično ustvarila več delovnih mest. Marsikdo se sicer ob tem ne zaveda, da se bo najverjetneje zaradi uvedbe davkov nekoliko dvignila tudi cena konoplje.
Kaj pa razlogi proti?
Vendar pa se vsi s slednjim ne strinjajo. Med strankami sta največji nasprotnici legalizacije konoplje predvsem SDS in NSi. Obe referendumu nasprotujeta, saj menita, da bi morali o tej temi odločati strokovnjaki in ne volivci. Ob tem poudarjata, da je v Sloveniji konopljo že dovoljeno uporabljati v medicinske namene, zaradi česar referendum, po mnenju omenjenih strank, ni potreben.
Proti rabi konoplje pa je tudi Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni, ki poudarja, da strokovnjaki in nevladne organizacije niso bili povabljeni k razpravi o legalizaciji konoplje. V združenju ob tem menijo, da legalizacija konoplje ni koristna, saj da se v drugih državah po legalizaciji težave niso zmanjšale. Prav tako opozarjajo na podjetja, ki bodo zdaj prodajala konopljo in pred zdravje ljudi postavljajo lasten zaslužek.
Svojo skodelico je pristavil tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki je dejal, da so številni zdravstveni strokovnjaki, ki se vsakodnevno soočajo s posledicami (zlo)rabe konoplje, odločno proti kakršni koli legalizaciji ali deregulaciji konoplje za osebno uporabo. »Strokovnjaki opozarjajo, da takšna legalizacija konoplje prinaša pomembna tveganja za zdravje posameznikov in celotne družbe – od porasta uporabe konoplje zlasti med mladimi, povečanja tveganj za duševne motnje, zastrupitev s konopljo, do tveganj za poslabšanje prometne varnosti, in nesreč na delovnem mestu,« so sporočili. Več si preberite na povezavi.
Nestrinjanje z legalizacijo je izrazila tudi predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija, ki pravi, da bi legalizacija konoplje zmedla ljudi, da je lahko konoplja še posebej škodljiva za mlade, uporaba konoplje pa da lahko poveča tveganje za depresijo, anksioznost in druge duševne težave.
2. Referendum o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja
Vprašanje se bo glasilo: Ali ste za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja?Tako kot vprašanje glede konoplje družbo razdvaja tudi vprašanje glede pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Gre za medicinski postopek, ki pacientu na njegovo zahtevo pomaga umreti na dostojnejši način.
Poznamo dva načina tega postopka. Prvemu pravimo pomoč pri prostovoljnem končanju življenja, kjer mora pacient sam poskrbeti za svojo smrt. V Švici mora biti na primer bolnik sposoben sam spiti smrtonosni koktejl. Drugi pa je evtanazija, kjer pri smrti bolnika pomaga za to usposobljeno osebje (na primer odklop z naprav v bolnišnici).
Sicer so se s strani nasprotnikov zvrstili očitki, da odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ni ustaven, a je ustavno sodišče v sredo ugotovilo, da odlok ni v neskladju z ustavo. Odločili so namreč, da z očitki protiustavnosti neobstoječe zakonske ureditve, za katero še ni jasno, ali sploh bo sprejeta, predlagatelj ne more utemeljiti protiustavnosti referendumskega vprašanja.
Razlogi ZA
Pobudniki referenduma so koalicijske stranke: Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica (enako kot pri vprašanju o konoplji). S tem bi Slovenija sledila nekaterim drugim državam, ki so že sprejele takšno zakonodajo.
*Vir posnetka: YouTube profil stranke Gibanje Svoboda
Eden od avtorjev predloga zakona in zgodovinar Andrej Pleterski pravi, da bi zakon ljudem omogočil smrt po lastni želji, a pod strogimi pogoji, ki bi jih moral izpolnjevati pacient. Postopek bi lahko prekinil tudi po odločitvi ter bi lahko zavrnil pomoč pri smrti. Predlog zakona bi dal bolnikom pravico do prostovoljnega konca življenja, če bi bili ti v neznosni bolečini. Pri tem bi jim pomagala posebna komisija.
Referendum podpira tudi društvo Srebrna nit, ki pravi, da želijo nekateri ljudje, ki zelo trpijo,
končati svoje življenje, a da tega ne morejo storiti brez pomoči.
Razlogi PROTI
Seveda pa so tudi tisti, ki pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, nasprotujejo. Med njimi so tudi zdravniška društva, ki pravijo, da pomoč pri prostovoljnem končanju življenja ni v skladu z zdravniškim poklicem. Menijo namreč, da evtanazija pomeni sodelovanje pri uboju bolnika, njihova naloga pa je reševanje življenja bolnika. Namesto evtanazije predlagajo razvoj paliativne oskrbe.
Proti je seveda tudi katoliška cerkev, saj je »po krščanskem razumevanju jemanje človeškega življenja posebej težek, smrtni greh«. Slovenska škofovska konferenca je s tudi temi besedami volivce pozvala, naj na referendumu ne podprejo evtanazije. Menijo tudi, da bi to lahko ogrozilo dostojanstvo najranljivejših v družbi. Podobno evtanaziji nasprotuje tudi islamska skupnost.
Nekatere medtem skrbi, da bi lahko nekateri ljudje uporabili zakon napačno. Številni hudo bolni na koncu življenja ne morejo sami odločati, zato namesto njih odločajo drugi, lahko pa se za pomoč pri končanju življenja odločijo iz napačnih razlogov (na primer osamljene osebe v domovih za starejše, občutek bremena za družino ipd.).
In kaj je bistvo?
Gre se za odločitev o humani smrti. Za smrt brez trpljenja oz. s čim manjšim trpljenjem. Po predlogu zakona bi imel to možnost le polnoleten bolnik, po podanem mnenju več zdravnikov pa bi o njegovi prošnji odločala posebna komisija. Seveda bi bolnik na kateri koli točki postopka od zahteve odstopil.
3. Referendum o uvedbi preferenčnega glasu
Vprašanje se bo glasilo: Ali ste za to, da se za volitve poslank in poslancev v Državni zbor Republike Slovenije uvede preferenčni glas, ki bo zagotovil odločilen vpliv volivcev na izbiro poslanca?Za kaj se pravzaprav gre? Trenutno je preferenčni glas v veljavi le na lokalnih in evropskih volitvah. Prav slednje se bodo skupaj z referendumi odvile v nedeljo. Na njih bomo tako lahko volivci poleg stranke svoj glas namenili tudi specifičnemu kandidatu, ki na volitvah kandidira pod določeno stranko. Če se volivec ne odloči podeliti preferenčnega glasu, njegov glas avtomatično prejme prvi na strankarski listi.
PRIMER: Če oseba na volitvah obkroži stranko Levica, vendar ne podeli svojega preferenčnega glasu, bo glas avtomatično prejela nosilka liste Nataša Sukič. Če bi pa nekdo želel svoj preferenčni glas podati specifično Luki Mescu, ki na listi Levice kandidira na zadnjem mestu, more poleg izbire stranke Levica na volitvah označiti tudi, da svoj glas namenja Mescu.
V Evropski parlament se uvrstijo tiste stranke, ki zberejo največ glasov, ob tem pa v Bruselj romajo tisti poslanci, ki so zbrali največ glasov volivcev. Slovenija ima v Parlamentu devet mandatov, zato lahko v Bruselj pošljemo devet poslancev.
Kdo je za, kdo proti in zakaj?
Predlagatelji referenduma (Gibanje Svoboda) želijo preferenčni glas zdaj uvesti tudi na državnozborskih volitvah, da bi lahko volivci v slovenski parlament volili ne le stranke, temveč tudi posameznega kandidata znotraj strank. Trenutno lahko namreč izvoljene stranke same izberejo svoje poslance v parlamentu.
Referendum so podprle koalicijski stranki Gibanje Svoboda, Levica ter opozicijska Nova Slovenija. Pravijo namreč, da bi morali imeti volivci večji vpliv, kdo bo delal v parlamentu. Prav tako menijo, da bi lahko preferenčni glas povišal tudi volilno udeležbo.
*Vir posnetka: YouTube profil stranke Gibanje Svoboda
Seveda pa se nekateri politiki se strinjajo z uvedbo preferenčnega glasu. Socialni demokrati (prav tako iz vrst koalicije) referenduma ne podpirajo, ker da vprašanje ni dovolj jasno. Uvedba preferenčnega glasu namreč po njihovem mnenju ne zagotavlja, da bomo imeli volivci tudi dejanski vpliv na izbiro kandidatov.
V opozicijski SDS pa so proti referendumu, saj menijo, da gre za »napad na podeželje«. Bojijo se, da bodo volivci v velikih mestih glasovali za ljudi iz svojih mest, prebivalci manjših krajev in vasi pa bodo tako imeli manj možnosti, da postanejo poslanci v državnem zboru.
M. P.
Comments