Si vedela, da je vlada v minulem tednu sprejela poročilo o zaključenih pogajanjih za polnopravno članstvo v Evropski vesoljski agenciji? Pričakuje ga predvidoma z januarjem 2025. Besedilo sporazuma o polnopravnem članstvu bo 18. junija v Parizu po napovedih podpisal premier Robert Golob. Aja, pa spomnimo, evropske volitve + referendumi se približujejo s svetlobno hitrostjo! Ampak mamo to.
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če uživaš v vikendu) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!
Sprejeli sklep o priznanju Palestine
Ključno: Vlada je sprejela sklep o priznanju Palestine in ga poslala v sprejetje v državni zbor (DZ).
Podrobno: Torej, vlada je v četrtek sprejela sklep o priznanju Palestine kot neodvisne in suverene države. Ob tem je simbolno na vladnem poslopju izobesila zastavo Palestine. Premier Robert Golob je pojasnil, da gre za priznanje Palestine v mejah iz leta 1967 oziroma v mejah, o katerih bi se vpleteni strani dogovorili v bodočem mirovnem sporazumu. DZ bo sklep obravnaval 4. junija. Izraelski zunanji minister Izrael Kac je odločitev slovenske vlade označil kot nagrado Hamasu za umore in posilstva, ki škoduje odnosom med slovenskim in izraelskim narodom.
Veliko pa se je dogajalo že prej v tednu. V ponedeljek se je zunanja ministrica Tanja Fajon na zasedanju zunanjih ministrov EU zavzela, da mora Izrael spoštovati odločitev Meddržavnega sodišča (ICJ) v Haagu in mednarodno pravo, v nasprotnem primeru bo Slovenija prisiljena podpreti sankcije proti Izraelu. V pogovoru za Al Jazeero je povedala, da vidi v izraelskih operacijah Gazi "znake genocida" in kršitev mednarodnega prava z izkoriščanjem lakote v vojne namene. Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič pa je v torek sprejela svojce izraelskih talcev in žrtev napada palestinskega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra lani. Ob tem je obsodila tako napad Hamasa kot nespoštovanje mednarodnega prava in pobijanje nedolžnih ljudi na območju Gaze, ki ga očitajo Izraelu.
Dodajmo, da je predsednik ZDA Joe Biden v petek dejal, da je Izrael predlagal nov celovit sporazum o prekinitvi ognja v Gazi za šest tednov, če gibanje Hamas izpusti vse talce, ki jih je zajelo med napadom na Izrael 7. oktobra lani. Isti dan je Evropska komisija izplačala 25 milijonov evrov finančne pomoči Palestinski upravi za izplačilo plač in pokojnin palestinskim javnim uslužbencem. Obenem je nadaljnjih 16 milijonov evrov namenila agenciji ZN za podporo palestinskim beguncem (UNRWA), so navedli v Bruslju. UNRWA je namreč izpolnila dodatne pogoje komisije glede izraelskih obtožb, povezanih z domnevno vpletenostjo uslužbencev agencije v napade palestinskega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra.
Zanimivo: Norveška, Španija in Irska so v torek uradno priznale Palestino. Danski parlament je medtem zavrnil predlog levih strank o priznanju Palestine in tako podprl stališče vlade, da pogoji za priznanje palestinske države še niso izpolnjeni. Izrael pa je kljub pozivu Meddržavnega sodišča nadaljeval napade na Rafo, tarča je bilo tudi begunsko taborišče.
Ob drugi obletnici vlade z izhodišči za zdravstveno reformo
Ključno: Ob drugi obletnici vlade so (med drugim) sprejeli izhodišča za reformo zdravstva in davčne spremembe.
Podrobno: Za nami je drugo leto trenutne vlade. Premier Robert Golob je ob tej obletnici zagotovil, da bo koalicija nadaljevala pripravo strukturnih reform, tudi zdravstvene. Vlada je tako na seji med drugim sprejela izhodišča za spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti ter jasno ločitev javnega in zasebnega zdravstva. Po teh bi zaposleni v javnem zdravstvu lahko dodatno delali le v drugih javnih zdravstvenih zavodih, za kar bi jih dodatno nagradili, ne pa več pri zasebnikih. Vlada bi onemogočila sedanjo prakso preprodaje koncesij za opravljanje javne službe v zdravstveni dejavnosti, načrtuje tudi regulacijo cen zdravstvenih storitev. Golob je poudaril, da zasebni izvajalci in koncesionarji z lastnimi zaposlenimi ne bodo prizadeti. Preprečiti pa želijo, da bi nekdo preusmerjal bolnike iz javnega v zasebno zdravstvo z namenom ustvarjanja dobička, venda na škodo bolnika, ki bi bil prikrajšan za kakovostno oskrbo.
Vlada je za obravnavo v DZ pripravila tudi predlog interventnega zakona o nujnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe. S predlogom želi spodbuditi in podpreti zaposlovalce, zaposlene in tiste, ki se odločajo za zaposlitev v socialnem varstvu.
Vlada je prav tako sprejela izhodišča za pripravo sprememb davčne zakonodaje, od katerih bi se večina uveljavila s 1. januarjem 2025. Med ukrepi za dvig produktivnosti in konkurenčnosti gospodarstva so predvidene davčne ugodnosti za visoko usposobljene kadre iz tujine, davčna razbremenitev novih in zagonskih podjetij ter olajšanje nagrajevanja z delnicami. Del predlogov se nanaša na odpravo pomanjkljivosti v davčnem sistemu. Med drugim načrtujejo spremembe pri davku na dodano vrednost, obvezno izdajanje računov na avtomatih za hrano in pijačo, spremembe v sistemu obdavčitve t. i. normirancev, vnovično izločitev plačil OMD iz obdavčitve in zvišanje obdavčitve na sladke in energijske pijače ter alkoholne pijače.
Zanimivo: Ob tem omenimo še, da je vlada v minulem tednu sprejela tudi resolucijo o nacionalnem programu za kulturo 2024-2031 in poročilo o izvajanju resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2022-2029 za leti 2022 in 2023, ki ji bo veljavnost s sprejetjem nove prenehala.
Martić odstopil z mesta predsednika uprave RTVS
Ključno: Zvezdan Martić je odstopil z mesta predsednika uprave Radiotelevizije Slovenija (RTVS).
Podrobno: Odločitev je sprejel po prejetih kritikah na izredni seja sveta RTVS, na kateri so se seznanili z umikom sporne kandidature Alenke Vodončnik za članico uprave. Martić je v odstopni izjavi zapisal, da očitno med večino svetnikov nima več zaupanja in da to postaja ovira za delovanje RTVS. Po Martićevih besedah, so razmere na RTVS zaradi nezadostnega financiranja s strani ustanovitelja še vedno izredno težke, vendar se je v zadnjih devetih mesecih stanje nekoliko izboljšalo. Ob tem je dodal, da je dosegati solidne ali celo dobre rezultate v tako zahtevnih razmerah težko in zahteva mnoge nepriljubljene poteze in ukrepe, na drugi strani pa tudi odrekanje od mnogih zaposlenih sodelavk in sodelavcev.
Zanimivo: Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v odzivu poudarila, da se težave RTVS niso začele z mandatom te vlade. Na organih vodenja in upravljanja je, da zagotovijo nemoteno delovanje zavoda, vprašanje zadostnega financiranja pa naj bi ministrstvo reševalo tudi z novelo zakona o RTVS. V Društvu novinarjev Slovenije in Koordinaciji novinarskih sindikatov RTVS so izrazili zaskrbljenost, ker je RTVS ostal brez dveh članov uprave.
Bo Zahod Ukrajini omogočil uporabo svojega orožja?
Ključno: Kaže, da bo Zahod Ukrajini omogočil uporabo svojega orožja za napade na cilje v Rusiji.
Podrobno: Začnimo na začetku. V ponedeljek je generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg dejal, da bi Zahodne zaveznice morale ponovno razmisliti o omejitvah, ki so jih postavile Ukrajini glede uporabe njihovega orožja za napade na Rusijo. Po njegovi oceni namreč te omejitve ukrajinskim silam vežejo roke. Ob tem je konec tedna po neformalnem zasedanju zunanjih ministrov Nata v Pragi pozval, da morajo članice Nata Ukrajini še naprej zagotavljati vojaško pomoč v vrednosti 40 milijard evrov na leto. Pojasnil je, da pripravljajo tudi večletni načrt podpore Ukrajini, ki naj bi ga na julijskem vrhu potrjevali voditelji članic Nata. V sredo pa je Švedska Ukrajini obljubila vojaško pomoč v višini okoli 1,2 milijarde evrov. Ta med drugim vključuje nadzorno letalo, rakete in topniško strelivo. Gre za največji sveženj švedske pomoči Kijevu doslej.
Medtem je vlada ameriškega predsednika Joeja Bidna Ukrajini dovolila uporabo ameriškega orožja za napade v Rusiji, vendar le v omejenem obsegu za obrambo mesta Harkov. Podobno je kasneje sporočila tudi Nemčija - kot je poudaril tiskovni predstavnik nemške vlade, ima Kijev pravico do obrambe pred napadi, ki jih Moskva izvaja iz ruskega ozemlja blizu meje z Ukrajino. Iz Kremlja pa so sporočili, da ukrajinske sile že uporabljajo ameriško orožje za napade na Rusijo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozdravil odločitev ZDA in Nemčije ter izrazil mnenje, da bo to pomagalo pri obrambi Ukrajincev, ki živijo ob meji z Rusijo. Omenimo še, da je Zelenski ob vrhu Ukrajina-Severna Evropa podpisal varnostne sporazume s Švedsko, Islandijo in Norveško. Ob tem je zaveznice znova pozval k dobavi dodatnega orožja Ukrajini, zlasti sistemov zračne obrambe.
Zanimivo: Članice EU so potrdile zvišanje carin na uvoz žit, oljnih semen in žitnih proizvodov iz Rusije in Belorusije. Višje carine bodo začele veljati 1. julija in naj bi odvračale uvoz v EU ter preprečile destabilizacijo trga.
Trump spoznan za krivega
Ključno: Bivši ameriški predsednik Donald Trump je bil v postopku v New Yorku spoznan za krivega.
Podrobno: Newyorška porota je v četrtek Trumpa spoznala za krivega vseh 34 točk kazenske obtožnice ponarejanja poslovnih dokumentov v zvezi s plačilom pornografski igralki za molk o spolnem odnosu. Sodnik mu bo kazen izrekel 11. julija. Trump je tako prvi bivši predsednik ZDA z obsodbo za kaznivo dejanje, a lahko vnovič kandidira.
Zanimivo: Obramba je že napovedala pritožbo, Trump pa je postopek napadel kot spolitiziran. Kasneje je v izjavi v svoji stolpnici na Manhattnu v nepovezanem govoru znova ostro kritiziral sodni proces.
Drugo dogajanje v minulem tednu
Začnimo v Slovenji. Slovenija in Alžirija sta ob obisku premierja Roberta Goloba v Alžiru podpisali amandma k pogodbi o prodaji in nakupu plina, s katerim bo Slovenija povečala dobavo zemeljskega plina iz Alžirije za dodatnih 200 milijonov kubičnih metrov na leto oz. za več kot 60 odstotkov. Delegaciji sta potrdili dobre odnose in podpisali še dva sporazuma. Slovenija je ob tem v Alžiru odprla veleposlaništvo. Mimogrede, državni zbor (DZ) je na izredni seji na zahtevo SDS več ur razpravljal o predlogu priporočil vladi ob polovici mandata. Prvak SDS Janez Janša je vladi znova očital, da je kljub dobremu izhodišču uspela realizirati le slabih 14 odstotkov svojih obljub in da je roke zamudila tudi pri reformah, ki si jih je sama zadala. Golob pa je odvrnil, da je Slovenija šampion v Evropi po gospodarski rasti in po nizki brezposelnosti.
Na Komisiji za preprečevanje korupcije so preteklo leto ocenili kot zahtevno, a uspešno. Največ pravnomočno zaključenih ugotovitev o kršitvah zakona o integriteti in preprečevanju korupcije je bilo na področjih integritete, nasprotja interesov in omejitev poslovanja, zato jih je treba v družbi resneje nasloviti, so poudarili. Lani so prejeli 817 prijav, rešili so jih 600. Policiji in tožilstvu so odstopili 123 zadev, 244 pa drugim organom. Uvedli so 111 prekrškovnih postopkov in izrekli 102 ukrepa. Dodajmo, da so kriminalisti zaradi suma oškodovanja gospodarske družbe na podlagi sodne odredbe opravili več kot 20 hišnih in osebnih preiskav, med drugim na sedežih Telekoma Slovenija in televizijski hiši Nova24TV. Predmet preiskav naj bi bilo nesorazmerno visoko nadomestilo za distribucijo programov, ki ga je Telekom plačeval Novi24TV, protipravna premoženjska korist naj bi presegla tri milijone evrov. Policija je zavrnila očitke iz vrst SDS o politični motiviranosti preiskav.
V Sloveniji je stopnja umrljivosti zaradi prepovedanih drog visoka, nasploh pa v Evropi narašča število smrtnih žrtev, ki so posledica uporabe drog. Stopnja umrljivosti zaradi predoziranj je bila leta 2021 v EU ocenjena na 18,3 smrti na milijon prebivalcev, v Sloveniji pa je znašala 44 smrti na milijon prebivalcev, je opozoril Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Medtem med mladostniki uporaba novih tobačnih in povezanih izdelkov narašča. Tudi izdelki, kot so elektronske cigarete, vsebujejo nikotin, eno najbolj zasvajajočih drog. Ravno zasvojenost pa vodi v vseživljenjsko uporabo teh izdelkov.
Gremo še v tujino. Evropska komisija je tudi uradno zaključila postopek, ki ga je leta 2017 zaradi skrbi na področju vladavine prava sprožila proti Poljski. V tej članici EU namreč ni več očitnega tveganja za resno kršenje vladavine prava, so pojasnili. Poleg tega je komisija kitajskega spletnega trgovca Temu označila za veliko platformo v skladu z aktom o digitalnih storitvah (DSA), ki prinaša varnejše spletno okolje. To pomeni, da bo moral trgovec po novem med drugim izvajati ukrepe za zaščito potrošnikov pred nakupom nevarnega ali nezakonitega blaga. Ena najhitreje rastočih platform v Evropi se je tako pridružila spletnim trgovcem AliExpress, Amazon, Zalando in Shein. Svet EU pa je sprejel nova pravila za povečanje odpornosti bank v EU na morebitne nove šoke. Cilj je okrepiti nadzor in upravljanje s tveganji. Članice EU so dokončno potrdile tudi nova pravila, namenjena učinkovitejšemu boju proti pranju denarja in financiranju terorizma.
Voditelji Južne Koreje, Kitajske in Japonske so se na prvem tristranskem vrhu po letu 2019 zavezali k okrepitvi tristranskega sodelovanja za stabilnost regije. V skupni izjavi so tudi potrdili, da je denuklearizacija Severne Koreje v skupnem interesu vseh treh držav. Španski parlament je s tesno večino potrdil zakon o pomilostiti katalonskih separatistov, ki jih preganjajo zaradi poskusa odcepitve Katalonije leta 2017. Sprejetje zakona sta v zameno za parlamentarno podporo Sanchezovi vladi zahtevali katalonski stranki Junts in ERC.
V tornadih in neurjih v osrednjem in južnem delu ZDA je 25. in 26. majem umrlo najmanj 23 ljudi, povzročili so tudi obsežno gmotno škodo. Konec minulega tedna pa je zaradi močnih nalivov in neviht za celotno Istro in Kvarner, pa tudi za velik del celinske Hrvaške, veljalo oranžno opozorilo. Na hrvaškem otoku Krk so od četrtka do davi gasilci opravili 23 intervencij, že v četrtek so zaradi poplav večkrat posredovali tudi v Umagu in Novigradu. Poplavljalo je tudi v italijanski Furlaniji-Julijski krajini in deželi Veneto (Benečija).
Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre
Comments