Najprej naj tudi jaz, podobno kot predsednica Nataša Pirc Musar, izpostavim, da podpiram svobodno odločitev za splav. Osebno se mi zdi omejevanje te pravice, že namigovanje na to, nekaj izjemno zavržnega, saj ima prisilna donositev posledice tako za mati kot za otroka. Pravzaprav, če vprašate mene osebno, v svetu, kjer je splav ustavna pravica, ne bi smelo sploh biti prostora za pregovarjanje o tem. Tega ne govorim "kar tako", ampak izhajam iz dveh prispevkov, ki smo ju sestavile sestre - s pomočjo babice Maje Golob. Natančneje, s pomočjo Maje sem napisala prispevek SPLAV, 1. DEL: Posledice splava in posledice (tako ali drugače) prisilne donositve in SPLAV, 2. DEL: Kaj sledi po odločitvi za splav in zakaj spolnost ne sme postati tabu. Če te zanimajo podrobnosti, vabljena k branju.
Ok, kaj ima zdaj to veze s čimerkoli?
Zdaj pa se vrnimo na podiranje zastavic, o katerem smo poslušali minuli teden. Torej, če se je dogodek slučajno izognil tvojemu radarju, povzamimo. Sara Štiglic je bila ena izmed deklet, ki so po akciji Pohoda za življenje, v kateri so na Kongresnem trgu z zastavicami opozarjali na umrle otroke v postopkih splava, zastavice protestno podrle. Štigličeva je povedala, da je šlo za naključno odločitev, da "na nežen način" prikažejo nestrinjanje nad poskusom osnovne pravice žensk, ki je zapisane v ustavi, ki se jim je zdel nepošten.
Pirc Musarjeva - ki je sicer poudarila, da je pravica do splava ustavna pravica, ki jo bo vedno neomajno podpirala - pa je to dejanje označila za neprimeren način komunikacije. Posledično je prekinila sodelovanje s Štigličevo, ki je bila prej članica njenega Mladinskega posvetovalnega odbora. Kasneje sta iz tega odbora v podporo Štigličevi izstopila dva člana - Vid Čeplak Mencin in Luka Hiti, podporo pa so ji izkazali tudi v Levici in v Inštitutu 8. marec. Omenimo pa še, da je na socialnih omrežjih završalo, Štigličeva pa je bila deležna tudi kupa groženj, ki jih, kot je povedala, ni obsodil nihče.
Torej ...
Najprej, razumem stališče predsednice, čeprav nisem pravnica in na zadevo morda gledam z drugačnega zornega kota. Vem, da ni tako preprosto, pa vendar, predstavljaj si, da ne gre za stališči proti pravici do splava in za pravico do splava, ampak da gre za naključni stališči A in B. Če bo skupina, ki podpira stališče A, storila nekaj, kar žali skupino, ki podpira stališče B, je to problematično. Ne samo zato, ker gre za (morda sicer nenamerno) teptanje skupine, ki podpira stališče B, ampak, po mojem mnenju, predvsem zato, ker širi prepad med obema skupinama. Po domače povedano, če dve osebi, ki sta nasprotnih mnenj, prepričujeta druga drugo v svoj prav oz. na kakršenkoli način drugemu "vsiljujeta" lastno mnenje, ne bo prišlo do zbliževanja stališč, temveč obratno - manj se bosta razumeli in manjša verjetnost bo, da prideta do konsenza na podlagi verodostojnih argumentov. To ni način, četudi ga ena stran razume kot nedolžno postavljanje ali podiranje zastavic.
"Kljub temu, da so bile reproduktivne pravice izborjene in ne podarjene, se te pravice še danes s strani konservativnih organizacij vedno znova postavlja pod vprašaj, pa naj bo to v obliki javnih shodov, oviranja poti in dostopa do ginekoloških klinik, demografskih politik, ki silijo ženske k rojevanju, ali mizoginega, seksističnega, homofobnega in ksenofobnega populizma. Dogovor glede pravice je bil z vpisom v ustavo dosežen, zato takšne polemike v 21. stoletju več nimajo mesta v sodobni družbi." - Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Ja, tudi samo dejanje postavljanja teh zastavic je žaljivo - do vseh žensk, ki so splavile. Vzbuja občutek krivde in odpira globoke rane. Gre za ustavno pravico, ki mora ostati v rokah noseče ženske, ki je pred odločitvijo, ali bo donosila ali nosečnost prekinila - med drugim iz razlogov, ki smo jih predstavile v omenjenih dveh prispevkih o splavu. K temu dodajmo še, da je to dejanje sicer morda bilo mišljeno kot provokacija, vendar so zastavice bile kmalu znova postavljene. Niso bile uničene, niso bile zavržene. Dejansko je šlo za miren protest proti žaljivemu dejanju (postavljanju zastavic) - do vseh žensk, ki so se odločile za splav. Na nek način bi lahko rekli, da je šlo za žalitev žaljivega dejanja.
Kdo ve, če bi bila takrat tam, bi se tudi sama morda pridružila podiranju zastavic (in to odločitev bi kasneje verjetno obžalovala). Trdno stojim za stališčem, da je splav ustavna pravica in da je njeno spodkopavanje že samo po sebi nedopustno. Vendar, po zgornjem premisleku menim, da je podiranje zastavic bilo nekoliko nepremišljeno - zato, ker je znova zgolj povečalo prepad med dvema nasprotujočima si skupinama. Teh prepadov imamo že dovolj. Hkrati pa menim, da je bilo tudi dejanje predsednice pretirano - četudi ga razumem, saj je pri podiranju zastavic dejansko šlo za, vsaj do določene mere (in morda nenamerno) nedostojno komunikacijo. Hkrati pa gre, vsaj po mojem mnenju, že pri samem postavljanju teh zastavic, za nedostojno komunikacijo ... Skratka, v bodoče, manj postavljanja in podiranja zastavic ter medijskega cirkusa in več kulturne debate na podlagi verodostojnih argumentov. Iskreno upamo, da tudi starejše sestre vsaj nekoliko prispevamo k slednjemu z našimi prispevki (tudi z dvema, ki smo ju omenile na začetku tega komentarja). Spoštujmo drug drugega. Le tako bomo ustvarili boljši svet.
Ta komentar odseva mnenje avtorice in se ne sklada nujno povsem s stališči vseh, ki soustvarjajo portal bigsister.si.
M. L.
Comments