Vsi smo občasno pod stresom, nekateri sicer bolj kot drugi. Stres je način, kako se naše telo spopada z obveznostmi, ki lahko povzročijo telesno, čustveno ali psihološko reakcijo.
Če stres začne preplavljati naše življenje, lahko privede do resnih težav, kot sta anksioznost in depresija. Je pa stres tudi skorajda neizogiben v času, ko je potrebno guliti knjige. Obenem je čas šolanja tudi čas odraščanja, sklepanja vezi in določene mere družbenega pritiska, ki lahko, zraven gore šolskih oz. študijskih obveznosti, povzroča še dodaten stres.
Stres lahko vodi do bolezni srca, debelosti in sladkorne bolezni. To kaže, kako pomembni so dejavniki duševnega zdravja. Študije povezujejo stres s težavami z imunskim sistemom, prebavnim sistemom ter težavami z duševnim zdravjem, kot so žalost, jeza, tesnoba in samopoškodovanje, lahko se konča tudi s samomorom, kot so navedli v raziskavi Mladina 2020.
Poleg tega je stres med mladimi vedno bolj problematičen tudi v Sloveniji: "Mladi leta 2020 v povprečju živijo bolj zdravo kot leta 2010 – manj pijejo alkohol in kadijo tobak, ob tem pa jedo bolj zdravo in se več ukvarjajo s športom. Dejstvo, da so mladi leta 2020 kljub temu manj zadovoljni s svojim zdravjem, kot so bili leta 2010, kaže na to, da na zdravje mladih pomembno vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so občutenje starševske ljubezni, stres ali osamljenost," so še napisali v Mladini 2020. Tako je pomembno, da stres jemljemo resno in, da se naučimo tehnik obvladovanja te nadloge.
Dejstvo pa je, da je stres včasih prehud, da bi pomagale preproste tehnike, ki jih lahko izvajaš sama. V takšnih primerih je dobro, da se obrneš na nekoga, ki ti lahko pomaga oz. lahko najde pomoč ki jo potrebuješ (npr. na osebnega zdravnika, šolskega svetovalnega delavca ali na učitelja). Pomembno je tudi zavedanje, da smo si ljudje med sabo različni. Ko pride do obvladovanja stresa, ni univerzalnih rešitev, ki bi ustrezale popolnoma vsakomur. Kakorkoli, zbrale smo nekaj idej, ki ti bodo morda vendarle v pomoč.
Bodi telesno aktivna
Vsakodnevna telesna ali športna aktivnost lahko pomaga zmanjšati učinke stresa. Pojdi na sprehod, obiskuj kakšne vadbe (joga, pilates ...), obiskuj kopališče, doma si vzami 30 minut odmora in opravi par vaj ... Karkoli ustreza tebi. Naj bo to tvoj čas za sproščanje.
Uči se sproti
Vemo, da je nadležno in vemo, da ti to vsi trobijo. Ampak, če si vzameš vsaj uro na dan, da urediš zapiske in isti dan opraviš domače naloge oz. sprotne obveznosti, bo tvoje življenje zagotovo dosti lažje. Zakaj? Ker boš snov obnovila, hkrati pa boš imela vse pripravljeno za učenje pred testom oz. izpitom.
Prepoznaj in sprejemi vsa svoja čustva
Spretnosti obvladovanja ne pomenijo, da boš lahko odpravila vsa negativna čustva, kot so občutek nesreče, razdraženosti, frustracije ali tesnobe. Namesto tega poskušaj ugotoviti, kaj čutiš in ta čustva potrditi. Nato lahko začneš delati na tem, da jih začneš blažiti oz. odpravljati dejavnike, ki ti jih sprožajo (v kolikor je to mogoče). Skratka, nič ni narobe, če se kdaj počutiš pod pritiskom, razdraženo, tesnobno. Pomembno pa je, da si na ta čustva pozorna in da razviješ mehanizme, ki ti jih lahko pomagajo obvladovati
Najdi nekoga, ki se mu lahko zaupaš
Posebne spretnosti spoprijemanja so lahko za vsakogar drugačne. Vendar večini od nas pomaga, če lahko svojo stisko delimo z nekom, ki ga imamo radi in mu zaupamo. Lahko je to prijatelj ali prijateljica, starš ali pa nekdo v izobraževalni ustanovi oz. na delovnem mestu (kjerkoli pač preživljaš večino svojega časa). Pomembno je, da vseh bremen ne nosiš sama.
M. L.