Svet gre naprej, a ženske še vedno vse prepogosto ostajajo na stranskem tiru dogajanja. Tako v politiki kot tudi na gospodarskem, podjetniškem, znanstvenem področju.
Slovenija je zdaj prvič v svoji več kot 30-letni zgodovini na čelu državnega zbora dobila dve ženski predstavnici. Pred tem je vlado že vodila prva slovenska premierka. Se bodo vrata za ta 'nežnejši' spol končno začela odpirati?
Prisvajanje zaslug
Ženske so nemalokrat prisostvovale tudi pri pisanju zgodovine, a je njihovo delo pogosto ostalo pozabljeno. Tako je bilo tudi na področju znanosti. Konec aprila je umrla še ena v dolgi vrsti pozabljenih žensk v znanosti. To je bila francoska zdravnica in raziskovalka Marthe Gautier, ki je močno prispevala k znanstvenim odkritjem, a so njene zasluge naposled pripisali njenim moškim kolegom.
Francozinja, ki je umrla v svojem 96. letu starosti, je na primer leta 1958 odkrila, da imajo osebe z Downovim sindromom dodaten kromosom. Ker pa s svojim manj natančnim mikroskopom ni uspela identificirati, za kateri kromosom gre, je svoje diapozitive posodila genetiku Jeromeu Lejeunu. Pred osmimi leti je spregovorila za revijo Science ter opisala svoje presenečenje, ko je pol leta po pogovoru z Lejeunom zagledala njegovo raziskavo o odkritju dodatnega kromosoma 21. Znanstvenik jo je sicer navedel kot soavtorico raziskave, a ne kot vodilno raziskovalko, ki je pripomogla k razvoju študije. Kot je dejala takrat, je bilo njeno ime tudi narobe črkovano.
Da Lejeune najverjetneje ni imel prevladujoče vloge pri odkritju dodatnega kromosoma je francoski inštitut za medicinske raziskave priznal šele leta 1994.
Eksperimentalno delo britanske kemistke Rosalind Franklin je pripeljalo do njene slavne rentgenske slike iz leta 1952, ki je pomagala odkriti dvojno vijačnico DNK. Vendar pa sta na podobni teoriji takrat delala tudi znanstvenika Francis Crick in James Watson, njuna raziskava pa je bila tako v isti reviji objavljena pred Franklinino, zaradi česar so mnogi mislili, da znanstveničina študija le podpira njuno odkritje. Crick in Watson sta leta 1962 za odkritje prejela tudi Nobelovo nagrado za medicino.
Leta 2013 so odkrili Crickovo pismo iz leta 1961, v katerem priznava pomen Franklininega dela pri določanju "nekaterih značilnosti" molekule.
Kdo je odkril prve radijske pulsarje? Seveda je bila tudi za to znanstveno odkritje znova odgovorna ženska. Britanska astrofizičarka Jocelyn Bell Burnell je prve radijske pulsarje odkrila leta 1967, ko je bila še podiplomska študentka. Toda Nobelovo nagrado za fiziko za to odkritje je leta 1974 prejel njen mentor in še en moški astronom.
'Nemška in kitajska Marie Curie'
Avstrijsko-švedska fizičarka Lise Meitner je bila ena ključnih oseb, ki je močno pripomogla pri odkrivanju jedrske cepitve, zaradi česar jo je celo Albert Einstein poimenoval kar "nemška Marie Curie". Vendar pa je bil njen dolgoletni sodelavec Otto Hahn tisti, ki je leta 1944 prejel Nobelovo nagrado za kemijo.
Kitajsko-ameriška fizičarka Chien-Shiung Wu je še ena od znanstvenic, ki je bila opeharjena pri podeljevanju zaslug za znanstvena odkritja. Delala je na projektu Manhattan in izvedla t. i. Wu eksperiment, ki je razveljavil enega od prej temeljnih zakonov narave - ohranjanje paritete.
A tako kot tudi pri ostalih kolegicah so tudi tokrat zasluge prejeli drugi. Leta 1975 je tako Nobelova nagrada za fiziko znova romala v moške roke. Njeno delo ji je sicer prineslo vzdevek "kitajska Madame Curie".
Navedene znanstvenice so le kaplja v morju. So namreč le tiste, ki so jim kasneje priznali njihov prispevek k znanosti. Dolgo so bili sicer spregledani tudi prispevki žena, mater in hčera moških znanstvenikov, vključno s prispevkom Einsteinove prve žene, matematičarke in fizičarke Mileve Marić.
Leta 1993 je ameriška zgodovinarka Margaret Rossiter sistematično zatiranje znanstvenih odkritij žensk poimenovala "Matildin učinek", po ameriški aktivistki za pravice Matildi Joslyn Gage. Še danes pa je vloga žensk v znanstveni zgodovini premalo zastopana v šolskih učbenikih, poudarja francoska zgodovinarka Natalie Pigeard-Micault.
M.P.