Oj! Zate smo znova pripravile pregled ključnega dogajanja v minulem tednu. Kako se ti zdijo naši tedenski povzetki? So ti v pomoč? Bi jih priporočala prijateljem? Kakorkoli že, upamo, da loviš zadnje sončne žarke, ker kmalu nastopijo hladni dnevi, puloverji in vroča čokolada. Me se pravzaprav že prav veselimo jeseni! <3 No, preden zajadramo naprej pa omenimo, da je v minulem tednu potekala podelitev MTV-jevih videonagrad (VMA).
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale. No, malo te morda bomo. Vendar zagotovo ti vse skupaj uspe prebrati v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če bi najraje zaprla oči, ker počivaš nekje na plaži v viseči mreži) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki).
Pozivi k prenovi zakona o medijih
Ključno: Na obravnavi poročila Evropske komisije so na seji v državnem zboru (DZ) poudarili nujnost spremembe medijske zakonodaje, nezadostno financiranje Slovenske tiskovne agencije in problematičnost strateških, t. i. SLAPP-tožb, ki hromijo medijsko neodvisnost. Prenova zakona o medijih je že napovedana.
Podrobno: Na današnji seji v DZ se je odbor za kulturo seznanil s poročilom o stanju pravne države v Sloveniji na področju medijev, novinarstva in demokracije, ki ga je julija letos izdala Evropska komisija. Pri obravnavi je sodelovalo več predstavnikov Ministrstva za kulturo, med drugim državni sekretar Marko Rusjan in svetovalec ministrice za kulturo Lenart J. Kučič, pa tudi strokovnjaki in strokovnjakinje s področja medijev.
Rusjan je v odzivu Ministrstva za kulturo na poročilo na seji povedal, da so bili pomembni koraki glede zaščite medijske neodvisnosti javnega servisa sprejeti z novelo zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTV Slovenija). Napovedal je, da bo Ministrstvo v kratkem v javno razpravo poslalo tudi spremembo zakona o Slovenski tiskovni agenciji (STA), ki bo jasneje definiral način financiranja oziroma razmejitev javne službe in tržne dejavnosti STA-ja. Ob tem je direktor STA-ja Igor Kadunc med drugim omenil nezadostno financiranje STA-ja. Predvidena višina je 2,3 milijona evrov, kar je le 15 odstotkov več kot leta 2015, je opozoril.
Rusjan je dodal še, da je v teku celovita prenova zakona o medijih in naj bi prišla v javno razpravo že do konca leta. Ob tem so na nujnost prenove medijske zakonodaje opozorili tudi Marko Milosavljevič z ljubljanske fakultete za družbene vede, Sandra Bašić Hrvatin s primorske fakultete za humanistične vede in Barbara Rajgelj iz Pravne mreže za varstvo demokracije.
Zanimivo: Kot je povedala Rajgelj, so novinarji namreč dnevno izpostavljeni nedelovanju inšpektorata in drugih pravnih sredstev. Izpostavila je, da je treba medijem zagotavljati svobodo izražanja, je pa opozorila na to, da mediji s svojim delovanjem kdaj kršijo tudi pravice drugih.
Apokaliptične poplave v Libiji
Ključno: V uničujočih poplavah v Libiji sta se porušila dva jezova. Veliko je bilo tudi smrtnih žrtev, številne še pogrešajo.
Podrobno: Za uničujočim potresom v Maroku, so sledile poplave v Libiji, ki so bile apokaliptičnih razsežnosti. Poplave so v morje odnesle cele soseske, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa je v soboto sporočila, da so identificirali skoraj 4000 žrtev (9000 ljudi pa še pogrešajo). Župan Derne je v sredo zvečer sicer dejal, da na podlagi uničenih četrti pričakujejo od 18.000 do 20.000 smrtnih žrtev.
Združeni narodi (ZN) za nujno pomoč za 250.000 ljudi potrebujejo 71 milijonov dolarjev. Najbolj prizadeto je mesto Derna na vzhodu Libije. Mednarodna organizacija za migracije (IOM) navaja, da je brez domov ostalo skoraj 40.000 ljudi (od tega 30.000 v mestu Derna). Poplave naj bi skupno prizadele več kot milijon ljudi.
Zanimivo: Ljudje na prizadetih območjih se poleg vsega bojijo morebitnega izbruha kolere. Po informacijah zdravstvenega ministrstva bi se lahko smrtonosna bakterija hitro razširila zaradi onesnažene podtalnice. V stiku s trupli preminulih ljudi, trohnečih živali, smeti in kemikalij je namreč veliko število ljudi.
TikTok mora plačati 345 milijonov evrov globe
Ključno: Irska komisija za varstvo podatkov (DPC) (deluje v imenu EU) je kitajskemu družbenemu omrežju TikTok izrekla 345 milijonov evrov globe zaradi kršenja pravil o ravnanju s podatki mladoletnih uporabnikov.
Podrobno: Preiskava ravnanja družbe TikTok s podatki mladoletnih uporabnikov je trajala od julija do decembra 2020. Presikovali so predvsem nekatere nastavitve v aplikaciji in preverjanje starosti med procesom registracije uporabnikov. Videoposnetki in objave uporabnikov med 13. in 17. letom starosti so bili po privzetih nastavitvah dostopni vsem uporabnikom, enako tudi možnost komentiranja objav, kar je v nasprotju s splošno uredbo EU-ja o varstvu podatkov (GDPR). Na novico o globi se je družba TikTok sicer odzvala rekoč, da so potrebne ukrepe za odpravo kršitev večinoma sprejeli še pred začetkom preiskave leta 2020.
Prav tako pa mora TikTok v treh mesecih v celoti uskladiti svoje sisteme za obdelavo podatkov z GDPR-jem. TikTok naj bi do konca prihodnjega leta proces obdelave podatkov evropskih uporabnikov izvajal le v novih centrih za obdelavo podatkov na Irskem in Norveškem. Sicer pa se to družbeno omrežje sooča s padcem zaupanja v Evropi, saj se v zadnjem času vse pogosteje pojavljajo skrbi o širjenju vpliva Kitajske prek TikToka.
Zanimivo: Ameriški Apple pa bo posodobil pametne telefone iPhone 12 francoskih uporabnikov, potem ko so francoske oblasti zaradi presežene ravni sevanja, ki ga oddajajo te naprave, odredile njihov umik iz prodaje. Aja, pa v Washingtonu se je v torek začel sodni proces, v katerem si bo pravosodno ministrstvo ZDA prizadevalo dokazati Googlovo nezakonito monopolizacijo spletnih brskalnikov. Poznavalci pravijo, da gre za proces stoletja.
Srečanje Kim Jong-una in Vladimirja Putina
Ključno: Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je odpotoval v Rusijo na srečanje predsednikom Vladimirjem Putinom. Zahodne države in Japonska so ob tem vse bolj zaskrbljene zaradi morebitnega vojaškega sodelovanja med voditeljema.
Podrobno: Jong-un je Putinu zagotovil podporo v vseh njegovih odločitvah in sodelovanje. Na prvem srečanju po štirih letih je dejal, da so dvostranski odnosi z Rusijo za Severno Korejo absolutna prioriteta.
Severnokorejski voditelj Kim Jong-un si je na tem večdnevnega obisku Rusije v mestu Komsomolsk na Amurju na skrajnem vzhodu Rusije ogledal tovarno vojaških letal in druge opreme. Moskva je medtem sporočila, da v času obiska Kima v Rusiji ni bil podpisan noben sporazum.
Zanimivo: Mimogrede, Evropska komisija se je odločila, da ne bo podaljšala omejitev uvoza žita iz Ukrajine v pet vzhodnih članic EU-ja, ki se je iztekla v petek ob polnoči. Madžarska in Poljska pa sta po odločitvi Bruslja napovedali podaljšanje prepovedi uvoza.
Začetek preiskave za ustavno obtožbo proti predsedniku ZDA
Ključno: Republikanski predsednik predstavniškega doma kongresa Kevin McCarthy je odobril začetek preiskave za ustavno obtožbo proti predsedniku ZDA Joeju Bidnu. Pojasnil je, da se bo preiskava osredotočila na obtožbe o domnevni zlorabi pooblastil in korupciji.
Podrobno: Po mnenju McCarthyja je predsednik lagal Američanom o poslih svojega sina Hunterja Bidna. Dodal je, da so republikanci v predstavniškem domu odkrili resne obtožbe glede ravnanja predsednika Bidna in da kažejo na kulturo korupcije.
Hunterja na zvezni ravni preiskujejo zaradi morebitne utaje davkov, do konca tega meseca pa naj bi bil obtožen tudi zaradi kršitve zakona o strelnem orožju. Republikanci sicer predsednika preiskujejo, odkar so januarja prevzeli nadzor nad predstavniškim domom. Na več zaslišanjih pa ni bil predstavljen noben konkreten dokaz o Bidnovem spornem ali nepravilnem ravnanju.
Zanimivo: Zaslišanja so dodatno osvetlila poslovanje predsednikovega sina, ki ga republikanci označujejo za vprašljivega. V ameriški zvezni državi Delaware so v četrtek vložili obtožnico proti Hunterju. Obtožujejo ga kršitev zakona o strelnem orožju, saj da je pri nakupu orožja navedel napačne informacije in namerno zatajil odvisnost od drog. Obtožnica proti Hunterju je bila sicer pričakovana, saj je pred tem propadel dogovor s tožilstvom.
Drugo dogajanje v minulem tednu
Začnimo v Sloveniji. Poslanca Svobode, nekdanji boksar Dejan Zavec in Martin Marzidovšek, sta sporočila, da zapuščata poslanske vrste. Zavec odhaja iz zdravstvenih razlogov, Marzidovšek pa zaradi novega kariernega izziva na področju umetne inteligence. Slovenski premier Robert Golob in njegov luksemburški kolega Xavier Bettel sta se na srečanju v Luksemburgu strinjala, da je treba vse države, ki se želijo pridružiti Evropski uniji, obravnavati enako. Iskalka zaposlitve, ki so jo v državni ustanovi na razgovoru za službo med drugim vprašali, ali ima družino in otroke, je Zagovorniku načela enakosti prijavila diskriminatorno obravnavo. Ta je potrdil, da po zakonu teh vprašanj ni dovoljeno postaviti.
Zaradi sprememb zakonodaje se je oblikoval novi svet ljubljanskega kliničnega centra. Člani sveta so za predsednico izvolili predstavnico vlade Irmo Gubanec, ki je to funkcijo opravljala tudi v prejšnji sestavi sveta. Slovenija je med državami Evropske unije z največjo davčno obremenitvijo srednjega razreda, je pokazala raziskava münchenskega inštituta Ifo. Omenimo še, da je v srednjem Posočju bil potres.
Pojdimo še v tujino. V več mestih po Evropi so potekali podnebni protesti mednarodnega gibanja Petki za prihodnost. Nizozemska policija je v soboto uporabila vodni top, da je razgnala tisoče podnebnih aktivistov, ki so protestirali na eni od avtocest in zahtevali konec državnih subvencij za industrijo fosilnih goriv. Premierja majhnih otoških držav Tuvalu ter Antigva in Barbuda bosta v Hamburgu na Mednarodnem sodišču za pomorsko mednarodno pravo pozvala k mnenju sodišča o dolžnostih držav glede boja proti podnebnim spremembam. Ob tem omenimo še, da kljub omejitvam Nemčija iz Indije še naprej uvaža velike količine naftnih derivatov, ki so bili izdelani iz ruske nafte, za katero veljajo mednarodne gospodarske sankcije. Evropski parlament je podprl Bolgarko Iliano Ivanovo za novo evropsko komisarko za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade.
V Skopju je potekal vrh pobude Brdo-Brioni. Voditelji so izrazili zadovoljstvo s pogovori, ki so se končali s skupno deklaracijo. Največ pozornosti so namenili približevanju držav Zahodnega Balkana Evropski uniji. Države skupine pa G20 so kljub razhajanjem glede vojne v Ukrajini dosegle soglasje o besedilu sklepne izjave. Vendar ta izjava ne omenja ruske agresije na Ukrajino in ne poziva k opustitvi fosilnih goriv. Na povabilo gostitelja vrha, indijskega premierja Narendre Modija, se je skupini pridružila Afriška unija. Omenimo še, da je poročilo, ki ga je naročila Švicarska škofovska konferenca, ugotovilo več kot 1000 primerov spolnih zlorab od sredine 20. stoletja.
V ZDA je zaradi stavke prekinilo delo skoraj 13.000 delavcev, ki so zaposleni v tovarnah podjetij General Motors, Ford in Stellantis. Gre za zgodovinsko stavko, prvo v 88-letni zgodovini sindikata. Predsednik Joe Biden je stavkajoče delavce podprl. Nekdanja predsednica ameriškega predstavniškega doma in ena najvplivnejših političark iz vrst demokratov, 83-letna Nancy Pelosi, se bo novembra prihodnje leto vnovič podala v boj za kongresni stolček.
Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre