top of page

Tedenskih (s)pet, 7. 1. - 14. 1.

Začnimo tokrat z neuspehom - prva britanska raketa ni dosegla vesolja. Raketo so nad Atlantikom izstrelili iz predelanega letala Boeing 747, v vesolje pa bi morala ponesti devet satelitov. Ampak, v nasprotju z britansko raketo, bomo mi v letošnjem letu uspešni. Upajmo. ;) Kakorkoli, gremo na pregled petih novic minulega tedna. Če te zanima še več, pa pokukaj v rubriko Drugo doganjane v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!


Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale. No, malo te morda bomo. Vendar zagotovo ti vse skupaj uspe prebrati v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če je šola/študij/delo zavzela že čisto preveč tvoje energije in časa) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki).


Višja minimalna plača

Ključno: Minimalna plača se letos zvišuje za 100 evrov neto na 878 evrov neto.


Podrobno: Minimalna plača se letos zvišuje za 100 evrov neto na 878 evrov neto, je po seji vlade povedal minister za delo Luka Mesec. V bruto znesku bo minimalna plača po novem znašala 1203,36 evra, kar v primerjavi z lansko, ki je znašala 1074,43 evra bruto, predstavlja 12-odstotni dvig. Z dvigom je vlada po ministrovih besedah poskrbela v prvi vrsti za tiste, ki so zaradi visoke inflacije najbolj na udaru in večino svojih prejemkov porabijo za tekoče življenjske stroške. Sindikalna stran je zadovoljna, delodajalci pa zaskrbljeni.


Izsledki raziskave Evropskega parlamenta Eurobarometer kažejo, da so naraščajoči življenjski stroški najbolj pereča skrb za 93 odstotkov Evropejcev in 88 odstotkov Slovencev. V Sloveniji z dosedanjimi ukrepi vlade proti draginji ni zadovoljnih 60 odstotkov vprašanih.


Ko že pišemo o plačah, na tem mestu spomnimo, da smo pisale že o novostih, ki jih med drugimi za mlade prinaša Zakon o dohodnini:

Zanimivo: Vlada je potrdila predlog novele zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki naj bi zajezila kršenje določb o delovnem času. Prinaša obvezno uvedbo elektronskih evidenc delovnega časa za podjetja, ki jim je bila izrečena globa zaradi kršitev delovne zakonodaje.



Stavkovne zahteve

Ključno: Prišlo je do dogovora predstavnikov vlade ter Fidesa in Sviza glede stavkovnih zahtev. Tudi sodnikom in tožilcem je bil obljubljen izredni dodatek. Vse to pa je zbudilo nezadovoljstvo v drugih poklicnih skupinah. Izhodišča za celovito reformo bo koalicija obravnavala v sredo.


Podrobno: V ponedeljek je predsednik Slovenskega zdravniškega društva Radko Komadina povedal, da bo društvo kot mediator posredovalo med ministrstvom za zdravje in zdravniškim sindikatom Fides glede opozorilne stavke, ki je bila napovedana za minulo sredo. Kakorkoli, v torek je mediacija med ministrstvom in Fidesom bila uspešna. Strani sta parafirali sporazum, v sredo pa stavke ni bilo. Na drugi strani so se v torek v večjih slovenskih mestih zbrali protestniki, nezadovoljni s stanjem v zdravstvu. Iniciativa Glas ljudstva, ki je bila pobudnik protestov, poleg dostopa do družinskega zdravnika (brez njega je 130.000 ljudi - več o tem najdeš npr. v prejšnjih Tedenskih (s)pet) zahteva še ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in ustavitev odtekanja javnega denarja k zasebnikom. Kakorkoli, v četrtek se je vlada seznanila s sporazumom o rešitvi stavkovnih zahtev zdravniškega sindikata Fides in za podpis pooblastila ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana. Cilj je, da vlada do 1. aprila oblikuje ločen plačni zdravstveni steber v okviru javnega plačnega sistema. Prvo srečanje pogajalskih skupin bo 25. januarja. Če se vsebine dogovorjenega ločenega plačnega zdravstvenega sistema ne uvedejo do 1. januarja 2024, se vlada zavezuje, da se v ločenih pogajanjih s Fidesom odpravijo plačna nesorazmerja v plačni podskupini E1, torej v plačni skupini zdravnikov in zobozdravnikov.

Glavni odbor Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) je v torek potrdil v ponedeljek dosežen dogovor z vlado glede dviga plač pomočnic vzgojiteljic. Vlada je nato na seji sprejela izhodišča za pogajanja za sklenitev aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja. Dogovorili so se o dvigu plač pomočnic vzgojiteljic za štiri plačne razrede, enako za mlade raziskovalce in asistente. Sviz je nato tudi uradno odpovedal protestni shod pomočnikov in pomočnic vzgojiteljic, ki je bil napovedan za soboto.


Poleg omenjenih dvigov plač pa je Golob na občnem zboru Slovenskega sodniškega društva napovedal reformo plačnega sistema s posebnim plačnim stebrom za pravosodje. Že z januarjem pa bodo pravosodni funkcionarji, tudi tožilci, dobili izredni dodatek k plačam v višini 600 evrov bruto. V sodniškem društvu so ocenili, da gre za prvi resen korak k odpravi neustavnega stanja na področju sodniških plač in materialne sodniške neodvisnosti. Ukrepe so pozdravili tudi na tožilstvu, vrhovnem sodišču in v Sodnem svetu.


Zanimivo: Vsi dogovori o povišanju plač v javnem sektorju, ki jih je vlada v tem tednu dogovorila s Svizom, Fidesom in sodstvom, se pri finančnih učinkih gibljejo znotraj 611 milijonov evrov, kolikor je bil težak oktobrski dogovor reprezentativnih sindikatov in vlade. so za STA pojasnili na ministrstvu za finance. Na ministrstvu za finance so za STA zatrdili, da vzdržnost javnih financ ni ogrožena. Ob tem vse več poklicnih skupin javnega sektorja opozarja, da vlada problematiko plač rešuje le za določene skupine. Po občinskih funkcionarjih in vojakih so k dvigu svojih plač pozvali še gasilci in policisti. Zaostrovanje aktivnosti napovedujejo v zdravstveni negi, takojšnja pogajanja o boljšem vrednotenju svojega dela pričakujejo tudi v kulturi. Na ministrstvu za javno upravo poudarjajo, da so vsi sporazumi s posameznimi poklicnimi skupinami na področju plač v mandatu te vlade posledica realizacije že sklenjenih dogovorov prejšnjih vlad. Vlada pa bo v prihodnjih dneh sprejela izhodišča za prenovo plačnega sistema, o kateri se bo pogajala s sindikati.



Stekla so zaslišanja ministrskih kandidatov

Ključno: Premier Robert Golob je v državni zbor (DZ) vložil listo devetih ministrskih kandidatov in konec tedna so stekla zaslišanja kandidatov. Skupno bo v vladi 19 ministrstev in en vladni urad (v skladu s spremenjenim zakonom o vladi, ki smo ga potrdili na novembrskem referendumu).


Podrobno: V ponedeljek so se poslanci seznanili z odstopoma ministrov za izobraževanje, znanost in šport Igorja Papiča in za infrastrukturo Bojana Kumra. S tem jima je uradno prenehal mandat, do reorganizacije vlade pa bosta opravljala tekoče posle. Golob je nato v DZ vložil listo devetih ministrskih kandidatov.


Konec tedna so nato stekla zaslišanja kandidatov pred delovnimi telesi DZ. Zaslišanja pred poslanci so uspešno opravili kandidati za ministra za vzgojo in izobraževanje Darjo Feldo, za ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije Papič, za ministrico za infrastrukturo Alenka Bratušek, za ministra za naravne vire in prostor Uroš Brežan ter za ministrico za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh. Predstavitev čaka še preostale štiri kandidate za ministre. V petek so stekla zaslišanja še za ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, za ministra za kohezijo in regionalni razvoj Aleksandra Jevška, za ministra za gospodarstvo, turizem in šport Matjaža Hana in za ministra za okolje, podnebje in energijo Kumra. Potrjen je bil tudi mandat nadomestnemu poslancu SDS Andreju Kosiju.


Zanimivo: Vsi kandidati bodo skupaj v DZ najverjetneje zaprisegli na redni januarski seji, ki se začne 23. januarja.



Partnerstvo med EU in Natom na področjih kibernetske varnosti, vesolja, odpornosti in podnebnih sprememb

Ključno: V ponedeljek so generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel podpisali izjavo o krepitvi strateškega partnerstva med EU in Natom na področjih kibernetske varnosti, vesolja, odpornosti in podnebnih sprememb.


Podrobno: Deklaracija temelji na tovrstnih dokumentih iz let 2016 in 2018 in po Stoltenbergovih besedah je na podlagi teh dokumentov pri sodelovanju med Natom in EU prišlo do "napredka brez primere". Predsednica Evropske komisije pa je na novinarski konferenci po podpisu poudarila, da EU in Nato z omenjeno podpisano izjavo sodelovanje dvigujeta na višjo raven. Nova področja sodelovanja obsegajo še vesolje, varnostni vidik podnebnih sprememb in tuje vmešavanje. V skupni izjavi Nato in EU zagotavljata tudi nadaljnjo podporo Ukrajini v njenem boju proti ruski agresiji.

Ko se (med drugim) že pogovarjamo o podnebnih spremembah, voditelji ZDA, Mehike in Kanade, Joe Biden, Andres Manuel Lopez Obrador in Justin Trudeau, so se zavezali, da bodo poglobili regionalno gospodarsko sodelovanje ter okrepili sodelovanje na področju čiste energije. Povečali naj bi sodelovanje na področju proizvodnje čipov.


Če ostanemo na temi okoljevarstva vendar zavijemo v domače kraje omenimo še, da so predstavniki gibanja Mladi za podnebno pravičnost, Protestivala in Ipop - inštituta za politike prostora izrazili nestrinjanje z obsežno sečnjo dreves na območju Rožnika in zahtevali njeno zaustavitev. V Zavodu za gozdove Slovenije in na Mestni občini Ljubljana na drugi strani poudarjajo, da gre za sanitarno sečnjo in pomladitev gozda.


Zanimivo: Mimogrede, ozonska plast v zgornjih plasteh ozračja, ki ščiti življenje na Zemlji pred smrtonosnim sončnim sevanjem, se bo v naslednjih nekaj desetletjih obnovila. Vendar bi lahko, kot še lahko preberemo v poročilu, ki so ga skupaj izdali Svetovna meteorološka organizacija (WMO), Program ZN za okolje (UNEP) ter vladne agencije ZDA in EU, sporni načrti za omejitev globalnega segrevanja ta napredek izničili. Na drugi strani je dejstvo, da je lansko poletje bilo v Evropi najtoplejše doslej, celotno leto pa drugo najtoplejše v zgodovini, kot kaže poročilo evropske službe za spremljanje podnebja Copernicus. Ob tem so evropski raziskovalci izrazili zaskrbljenost nad tem, da se Evropa segreva najbolj od vseh celin.



V Braziliji vdor privržencev Bolsonara v osrednje državne institucije

Ključno: Brazilijo je pretresel vdor privržencev nekdanjega predsednika Jaira Bolsonara v osrednje državne institucije.

Podrobno: V nedeljo je več kot 5000 pristašev nekdanjega brazilskega predsednika Bolsonara vdrla v osrednje državne institucije v prestolnici. Varnostne sile so nadzor prevzele šele po več urah. Bolsonaro je zanikal, da bi bil odgovoren za nemire, predsednik Luiz Inacio Lula da Silva pa je napade obsodili kot teroristična dejanja.


Zanimivo: V ponedeljek se je slovensko ministrstvo za zunanje zadeve pridružilo mednarodnim obsodbam izgredov pristašev Bolsonara v prestolnici Brazilije. Izgrede so na Mladiki označili za nesprejemljive.



Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Nacionalni inštitut za javno zdravje je objavil priporočila za potnike, ki potujejo na Kitajsko ali se od tam vračajo. Potniki naj bi bili cepljeni z vsemi priporočenimi odmerki cepiva proti covidu-19, v zaprtih prostorih nosili maske in skrbeli za ustrezno higieno rok. Z zdravstvom je povezano še, da je ministrstvo za zdravje deležnikom v zdravstvu predstavilo strategijo digitalizacije zdravstva 2022-2027. Vpeljati želijo e-karton, do katerega bi lahko dostopal tako izbrani osebni zdravnik kot zdravniki specialisti. Jasna bo tudi količina opravljenih zdravstvenih storitev ter njihovo obračunavanje in plačevanje. Omenimo še, da je začela veljati novela pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Z novelo bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kot so obrazložili, zagotavljal boljšo zdravstveno obravnavo, nove medicinske pripomočke, enostavnejše postopke uveljavljanja pravic ter administrativne razbremenitve za zavarovane osebe in zdravnike. Zdaj pa se premaknimo na sodišče. Ustavno sodišče je ugotovilo, da sklep o nedopustnosti razpisa referenduma o spremembah družinskega zakonika ni v neskladju z ustavo. Morda se spomniš, da so že z dvema preteklima odločbama ugotovili neskladje zakona, njihovim ugotovitvam pa je s spremembami zakona sledil državni zbor (DZ). Metka Zevnik iz koalicije Za otroke gre!, pobudnica ustavne presoje, je ob tem napovedala nadaljevanje boja za pravice otrok in staršev. Študente pa čakajo novosti na področju študentske prehrane. Na prvi seji se je namreč sestal strateški svet za prehrano pri premierju Robertu Golobu in med prvimi nalogami si je zastavil pripravo stališča glede prenove sistema študentskih bonov za prehrano - da bi ti bolj spodbujali zdravo prehranjevanje. Minister za delo Luka Mesec je napovedal tudi poostren nadzor nad kakovostjo ponudbe. Da ne pozabimo omeniti, policija je ugotovila, da ob napadu na poslanca SDS Branka Grimsa oktobra 2021 ni prišlo do fizičnega stika med njim in napadalcem. Policisti nadaljujejo iskanje neznane osebe, zadevo pa bodo obravnavali kot prekršek. Pri pripravi pokojninske reforme, ki jo napoveduje ministrstvo za delo in o kateri bodo ta mesec razpravljali na koalicijskem vrhu, pa se bo treba pogovoriti o postopnem zvišanju odmernih odstotkov za izračun pokojninske osnove v obdobju od leta 2026 do 2030. Na ministrstvu menijo, da se bo treba pogovoriti tudi o postopnemu dvigu upokojitvene starosti. Na drugi strani se cene, sploh na nekaterih področjih, reees zelo višajo. Omenimo na primer, da je Energetika Maribor spremenljivi del cene daljinskega ogrevanja januarja zvišala kar za 87 odstotkov - na nekaj manj kot 150 evrov za megavatno uro - kot je poročal časnik Večer. Najpomembnejši razlog za to naj bi bilo zvišanje cen plina, kot so obrazložili. Skoraj smo že konec s slovenskim delom pregleda! Na presečišču med Slovenijo in tujino omenimo, da je ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik med ključnimi prioritetami notranjega ministrstva za letos navedla pripravo strategije upravljanja migracij in spremembe zakona o tujcih. Policija pa je v načrtu dela za letos poseben poudarek namenila medvrstniškemu in družinskemu nasilju ter problematiki femicida in spolnih zlorab. Pa še to, da ameriški tehnološki velikan Meta, pod okrilje katerega sodita družbeni omrežji Facebook in Instagram, v Sloveniji v sodelovanju s policijo uvaja sistem obveščanja za pomoč pri iskanju pogrešanih otrok. Slovenija je 30. država, v kateri Meta uvaja to funkcijo.

S tem pojdimo še v tujino. Začnimo z dobro novico. Že prejšnji teden je vrhovno sodišče konservativne ameriške zvezne države Južna Karolina razveljavilo državni zakon, ki prepoveduje splav po šestem tednu nosečnosti. Sodišče je ugotovilo, da zakon krši ustavno pravico žensk do zasebnosti. Na drugi strani luže, spolna usmerjenost v EU ne sme biti razlog za zavrnitev sklenitve pogodbe z zunanjim sodelavcem, tudi če nacionalna zakonodaja določa drugače, kot je odločilo Sodišče EU v primeru poljskega državljana, s katerim podjetje na Poljskem domnevno zaradi istospolne usmerjenosti ni podaljšalo honorarne pogodbe. Ostanimo še malo v relativni bližini Slovenije. Spodnji dom poljskega parlamenta je potrdil predlog reforme na področju pravosodja, ki je ključnega pomena za Varšavo, če želi doseči sprostitev večmilijardnih sredstev EU iz sklada za okrevanje po pandemiji. Spremembe se nanašajo na poseben disciplinski organ za sodnike v okviru vrhovnega upravnega sodišča. S tem naj bi Poljski omogočili sprostitev 35 milijard evrov iz sklada za okrevanje po pandemiji covida-19, ki jih je zadržala Evropska komisija, ki poljskim oblastem očita spodkopavanje neodvisnosti sodstva in pravne države. Na Češkem pa so se začele predsedniške volitve, na katerih bodo Čehi še v soboto izbirali naslednika predsednika Miloša Zemana. Za ta položaj se poteguje osem kandidatov, dejanski boj pa se bo odvijal med tremi kandidati, med katerimi je tudi bivši premier Andrej Babiš. O zmagovalcu bo verjetno odločil drugi krog 27. in 28. januarja. Konec minulega tedna pa so mirovne sile na Kosovu (Kfor) zavrnile zahtevo srbske vlade iz sredine decembra po vrnitvi do tisoč pripadnikov srbske vojske in policije na ozemlje Kosova, v skladu z resolucijo 1244 Varnostnega sveta ZN, je sporočil srbski predsednik Aleksandar Vučić. Zdaj pa poglejmo spet malo čez ocean. Predstavniški dom kongresa je v 15. krogu, pred katerim je skoraj prišlo do pretepa, z 216 glasovi le izvolil republikanca Kevina McCarthyja na položaj predsednika. Pred tem je McCarthy močno popustil zahtevam upornikov v republikanskih vrstah. Odvetniki predsednika ZDA Joeja Bidna pa so sporočili, da so v pisarni, ki jo je pred leti uporabljal kot podpredsednik ZDA, novembra odkrili nekaj zaupnih dokumentov ter jih poslali nacionalnim arhivom. 12. januarja so potrdili, da so zaupne dokumente našli tudi na njegovem domu v Delawaru. Medtem sta ZDA in Japonska naznanili posodobitev varnostnega sodelovanja, ki po novem obsega tudi vesolje. ZDA so napovedale še namestitev enote marincev za hitro posredovanje na ozemlju Japonske. Biden in japonski premier Fumio Kishida sta med pogovori v Beli hiši med drugim izpostavila pomen okrepitve japonske vojske za ohranjanje stabilnosti v azijsko-pacifiškem območju, kjer napetosti naraščajo. Newyorško sodišče je odločilo, da mora organizacija bivšega ameriškega predsednika Donalda Trumpa plačati 1,6 milijona dolarjev kazni zaradi izogibanja plačevanju davkov in drugih finančnih kaznivih dejanj. Trumpa ni doletela nobena kazen - v zapor je šel le njegov nekdanji finančni direktor Allen Weisselberg. Newyorška porota je Trumpovo podjetje decembra spoznala za krivo 17 kršitev davčne zakonodaje in ponarejanja poslovnih listin. Izrečena kazen je najvišja možna po zakonu. Ameriški filmski igralec Kevin Spacey pa je na sodni obravnavi zanikal nove obtožbe, da naj bi med letoma 2001 in 2005 sedemkrat spolno zlorabil moškega v Veliki Britaniji. Skupno je sedaj obtožen dvanajstih spolnih zlorab nad štirimi moškimi. Vse bodo obravnavali na sojenju 6. junija. Nove obtožbe vključujejo tri točke nedostojnega napada, tri točke spolnega napada in eno točko spolnega dejanja brez privolitve, ki naj bi jih storil med letoma 2001 in 2005. Tudi naravne nesreče ne počivajo. Obsežno nenadno neurje je v četrtek v ameriških zveznih državah Alabama in Georgia zahtevalo najmanj sedem življenj. Najhuje je bilo v kraju Old Kingston v Alabami, kjer je umrlo šest ljudi, potem ko je hiše razdejal tornado. Še en človek je v Georgii umrl v avtomobilu, na katerega je padlo drevo. V Georgii je brez elektrike ostalo 100.000 odjemalcev, v Alabami pa 50.000. Ko smo že pri naravnih nesrečah, potekala je mednarodna konferenca za pomoč Pakistanu pri okrevanju po uničujočih poplavah, ki so to državo prizadele poleti. Pakistan bo za obnovo predvidoma potreboval 16,3 milijarde dolarjev, od tega bi približno polovico lahko zagotovil sam. Varnostni svet ZN je za šest mesecev podaljšal mehanizem čezmejne pomoči Siriji. Mehanizem omogoča dostavo pomoči iz Turčije v Sirijo na območja pod nadzorom uporniških skupin, ne da bi pri tem prečkali ozemlje pod nadzorom sil sirskega predsednika Bašarja al Asada. Zaskrbljujoče je tudi, da se bo po ocenah Svetovne banke svetovna gospodarska rast letos upočasnila in približala recesiji. Napoved gospodarske rasti je tako na račun visoke inflacije, naraščajočih obrestnih mer in vojne v Ukrajini oklestila na 1,7 odstotka. Med vsem drugim, kar se je dogajalo v okvirih vojne v Ukrajini, omenimo, da Kijev zanika, da so ruske sile zavzele Soledar na vzhodu Ukrajine, in poudarja, da se v mestu nadaljujejo hudi boji. Rusko obrambno ministrstvo po drugi strani trdi, da je ruska vojska po tednih obsežnih bojev zavzela to strateško pomembno mesto v regiji Doneck.


Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!


- Starejše sestre

Comments


bottom of page