Kako se ti zdi to leto? Kakšen občutek imaš? Novi začetki? Nove predloge, naloge in nadloge? Me mislimo, da bo ful zanimivo. In upamo, da ne bomo znova preveč na voliščih. Supervolilno leto je mimo, mi pa gremo s polno paro v novo leto, nove začetke, nove uspehe in nove padce. Kot se spodobi. Da pa vseeno ne pozabimo, kaj vse se je dogajalo v minulem letu, pa smo zate pripravile pregled leta 2022. Knjižica, dolga nekaj 10 strani, vsebuje vse, kar moraš vedeti, razdeljeno po kategorijah, da se enostavno znajdeš, če te kakšna tema še posebej zanima. Dobiš jo, če se naročiš na naše novičke. ;) Upamo, da ti bo všeč! <3
Ok, gremo na pregled petih novic prvega tedna v letu 2023. Če te zanima še več, pa pokukaj v rubriko Drugo doganjane v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale. No, malo te morda bomo. Vendar zagotovo ti vse skupaj uspe prebrati v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če je šola/študij/delo zavzela že čisto preveč tvoje energije in časa) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki).
Novoletne zakonske novosti
Ključno: Z novim letom se je začela uporabljati novela zakona o dohodnini. Nastopili so tudi novi ukrepi, namenjeni pomoči v energetski krizi.
Podrobno: Novela zakona o dohodnini, ki odpravlja postopno zviševanje splošne olajšave ter nekatere razbremenitve, potrjene v času prejšnjega sklica parlamenta. Zvišala se je obdavčitev najvišjih plač in najemnin, novost je olajšava za mlade. Spremembe so tudi pri obdavčitvi samostojnih podjetnikov in kmetov. Poslanski skupini SDS in NSi sta konec decembra vložili zahtevo za presojo ustavnosti s predlogom za začasno zadržanje, več gospodarskih in kmetijskih organizacij je opozorilo, da novela v obdobju negotovosti in rastoče inflacije prinaša nerazumno ostro davčno politiko do delovno aktivnih.
Med novimi ukrepi, ki so namenjeni pomoči v energetski krizi, so med drugim subvencije podjetjem za stroške energentov in gospodinjstvom za lesne pelete za ogrevanje. Začela je veljati regulacija cen elektrike za mikro, mala in srednja podjetja, ki bo veljala do konca junija 2023 za 90 odstotkov porabe v enakem obdobju leta 2021. Regulirane so tudi cene elektrike in plina za javne zavode in občine.
Zanimivo: Mimogrede, z začetkom novega leta veletrgovec s plinom Geoplin zemeljski plin v Slovenijo dobavlja tudi iz Alžirije. Triletna pogodba, ki jo je za diverzifikacijo nabavnih virov po prekinitvi dobav iz Rusije novembra sklenil z alžirsko državno družbo Sonatrach, predvideva dobavo 300 milijonov kubičnih metrov plina letno, kar naj bi pokrilo okoli tretjino slovenskih potreb.
Napetosti med zdravniškim sindikatom in vlado ne popuščajo
Ključno: Poleg že omenjenih sprememb pa je z novim letom nastopil tudi ukrep interventnega zakona v zdravstvu - vključuje uvedbo ambulant za neopredeljene bolnike oziroma bolnike brez izbranega družinskega zdravnika.
Podrobno: Zdravstveni delavci se bodo v predvidenih 94 ambulant vključevali prostovoljno, za delo pa bodo plačani po podjemnih pogodbah, ki bodo oproščene plačila davka. V ZD Ljubljana naj bi jih začeli vzpostavljati od prihodnjega tedna dalje, v ZD Maribor še v tem mesecu.
Vsebina zahtev zdravniškega sindikata Fides, ki je za sredo napovedal stavko, bo predmet pogajanj v okviru vzpostavljanja zdravstvenega plačnega stebra znotraj skupnih temeljev plačnega sistema javnega sektorja, je odločila vlada. Ta naj bi izhodišča za prenovo plačnega sistema sprejela januarja in takoj zatem začela pogajanja s sindikatom. V Fidesu še vedno računajo na dogovor z vlado.
Ob tem bodo v Pravni mreži za varstvo demokracije ponudili pravno pomoč osebam, ki kljub plačevanju zdravstvenega zavarovanja ne morejo pridobiti osebnega zdravnika. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju namreč zagotavlja pravico do osebnega zdravnika, če pa ljudje te možnosti nimajo, nastane protipravno stanje, so prepričani. Medtem je Civilna iniciativa Glas ljudstva ministrstvu za zdravje predala stavkovne zahteve bolnikov. Med drugim zahtevajo dostop do družinskega zdravnika za vse, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in ustavitev odtekanja javnega denarja k zasebnikom. V torek bodo organizirali stavko bolnikov.
Mimogrede, vzrok za težave ljudi pri izbiri osebnega zdravnika niso niti finančne niti administrativne narave. Tudi zdravnikov družinske medicine je več in jih Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) tudi plačuje več kot v preteklosti, kot piše Rednak v Financah. Kot pojasnjuje, se v zadnjem dobrem desetletju delež zavarovanih oseb, ki nimajo izbranega osebnega splošnega ali otroškega zdravnika, stalno giblje od pet do sedem odstotkov in po zadnjih podatkih znaša 6,3 odstotka (torej okoli 132 tisoč zavarovanih oseb - med njimi je okoli 33 tisoč tujcev). Kakršenkoli manjko zdravnikov je predvsem posledica znižanja normativa (okoli 1500 pacientov). Slovenski zdravniki lahko odklanjajo nove paciente bistveno prej oziroma pri bistveno manjši obremenitvi kot pred nekaj leti. Normativ pa je posledica stavk zdravnikov in njihovih groženj s kolektivnimi odpovedmi. K temu dodajmo, da od novembra velja vladna uredba, po kateri lahko zdravniki in drugi zdravstveni delavci za povečan obseg dela za posebne obremenitve (za dodatno opredeljene paciente nad normativom glavarinskih količnikov) dobijo do dva tisoč evrov bruto mesečnega dodatka. Več o zdravniških plačah lahko prebereš tudi tukaj.
Zanimivo: Ko smo že pri javnem sektorju, začeli so se tudi protesti pomočnikov in pomočnih vzgojiteljev v vrtcih. Njihov protestni shod bo v soboto. Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimir Štrukelj je ob tem povedal, da gre za zadnje opozorilo pred ostrejšimi ukrepi. Opozoril je, da povprečna plača ne dosega 80 odstotkov plače vseh zaposlenih v javnem sektorju z enako izobrazbo.
Ozračje v Sloveniji se segreva hitreje od svetovnega povprečja
Ključno: Agencija RS za okolje (Arso) je v Poročilu o okolju v Republiki Sloveniji 2022 navedla, da se ozračje v Sloveniji zaradi geografskih značilnosti segreva hitreje od svetovnega povprečja.
Podrobno: Svetovna temperatura v obdobju 1980-2021 se je dvignila za približno 0,8 stopinje Celzija, v Sloveniji pa za 2,2 stopinje. Delni podatki Arso kažejo, da je povprečna temperatura bila na ravni države okoli 10,8 stopinje Celzija, kar je za skoraj dve stopinji nad povprečjem obdobja 1981-2010.
Srednja višina morja ob slovenski obali se je v zadnjih 20 letih dvignila v povprečju za 4,4 milimetra na leto, v zadnjih 60 letih pa za 11 centimetrov. Lansko leto je bilo tudi podpovprečno namočeno in med najbolj osončenimi.
Zanimivo: Delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni rabi energije v Sloveniji je tudi leta 2021 dosegel ciljno vrednost 25 odstotkov, h kateri se je država zavezala na evropski ravni. Vendar cilj je bil (po pojasnilih slovenskega statističnega urada) znova dosežen šele s pomočjo statističnega prenosa obnovljive energije iz Češke. Mimogrede, Slovenija je v prvi letošnji zadolžitvi izdala za 1,25 milijarde evrov novih 10-letnih trajnostnih obveznic. Gre za drugo izdajo trajnostnih obveznic, ki morajo biti namenjene izključno za financiranje trajnostno naravnanih projektov. Država je izdala še za 250 milijonov evrov dodatnih obveznic izdaje RS76, ki zapadejo avgusta 2045.
Na Hrvaško z evri v žepu
Ključno: Hrvaška je vstopila v območje evra in schengen. Ob odpravi nadzora na meji na Obrežju so se srečali predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar in hrvaški premier Andrej Plenković.
Podrobno: Vsi trije so se strinjali, da gre za za zgodovinski dan. Odpravo nadzora na meji sta opolnoči z dvigom zapornic na Obrežju simbolično oznanila pristojna ministra Slovenije in Hrvaške, Sanja Ajanović Hovnik in Davor Božinović.
15. januarja bo evro tako postal edina uradna plačilna valuta tudi na Hrvaškem. Pot na morje bo hitrejša že zaradi vstopa v schengen, poleg tega pa bodo Hrvati porušili tudi cestninske postaje, saj Hrvaška po najnovejših napovedih ministra za promet Olega Butkovića z letom 2024 uvaja še elektronske vinjete. Podrobnosti, kako bo elektronska vinjeta delovala, predvsem pa, kje in kako ter po kakšnih cenah jo bodo lahko kupili turisti, trenutno še niso znane.
Zanimivo: Predsednici Slovenije in Evropske komisije sta se isti dan sestali. Šlo je za njuno prvo srečanje po prevzemu predsedniškega mandata Pirc Musar. Slovensko predsednico je spremljala ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon, teme pogovora so bile evropske aktualne zadeve in Zahodni Balkan.
Rusija z uporabo nove hipersonične manevrirne rakete
Ključno: Ruski predsednik Vladimir Putin je odredil uporabo nove hipersonične manevrirne rakete cirkon, ki ima doseg več kot 500 kilometrov in se uporablja predvsem za boj proti ladjam.
Podrobno: V nedeljo je v raketnem napadu ukrajinske vojske na stavbo v mestu Makijevka v Donecku po ukrajinskih navedbah umrlo 400 ruskih vojakov. Rusko obrambno ministrstvo je napad potrdilo, a zatrdilo, da je umrlo 89 vojakov, odgovornost pa so pripisali tudi uporabi mobilnih telefonov med vojaki. V sredo je Putin odredil uporabo omenjene hipersonične manevrirne rakete cirkon. Zaradi izjemno visoke hitrosti jih protiletalska obramba praktično ne more ustaviti. V četrtek pa je Putin po pozivu patriarha Kirila za predvečer pravoslavnega božiča in božični dan vojski odredil prekinitev ognja v Ukrajini. V Kijevu so to zavrnili kot hinavščino in propagando.
Zanimivo: Ruski veleposlanik v ZDA Anatolij Antonov je Washington obtožil, da ne želi politične rešitve konflikta v Ukrajini, temveč si prizadeva za zavlačevanje vojne, potem ko je Bela hiša napovedala, da bodo ZDA Ukrajini dobavile oklepna vozila bradley. Za podobno potezo sta se nedavno odločili tudi Nemčija in Francija, ki bosta Ukrajini prav tako dobavili oklepna vozila oziroma tako imenovane lahke tanke.
Drugo dogajanje v minulem tednu
Začnimo v Sloveniji. Predsednik vlade Robert Golob je državni zbor (DZ) obvestil o odstopu ministra za šolstvo Igorja Papiča in ministra za infrastrukturo Bojana Kumra. Z uveljavitvijo zakona o vladi je prenehala funkcija še ministrom za gospodarstvo, okolje in prostor, za digitalno preobrazbo in za kohezijo. Državni zbor bo o spremembah sicer odločal jutri. Predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar je z žrebom določila, kateri člani sveta RTVS bodo imenovani oz. izvoljeni za dveletni in kateri za štiriletni mandat. Javni žreb je opravila v skladu s konec decembra uveljavljeno novelo zakona o RTVS. V Uradnem listu je v četrtek objavila javni poziv registriranim verskim skupnostim za imenovanje člana sveta RTVS, rok za predloge se bo iztekel 23. januarja do 15. ure. Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada pa so na specializirano državno tožilstvo podali kazensko ovadbo zoper pet oseb. Te sumijo, da so pridobile protipravno premoženjsko korist na škodo gospodarske družbe z območja Maribora v višini več kot 600.000 evrov, so sporočili iz Generalne policijske uprave. Po neuradnih informacijah 24ur.com naj bi bila ovadena davčni svetovalec Rok Snežič in Dijana Đuđić (znana iz afere glede posojila stranki SDS). Slovenija je z začetkom letošnjega leta postala članica Ekonomskega in socialnega sveta ZN za obdobje 2023-2025. To je prvo članstvo Slovenije v tem organu ZN, ki usklajuje ekonomsko, socialno in okoljsko dimenzijo trajnostnega razvoja. Na zunanjem ministrstvu so dodali, da si bo Slovenija kot članica prizadevala za uresničevanje agende za trajnostni razvoj do leta 2030 - prednostno bo delovala na treh vsebinskih sklopih (družbena neenakost in človekove pravice, izgradnja odpornosti družb in voda za trajnostni razvoj). Napeto pa je bilo tudi na športnem parketu. Na sklepnem delu silvestrske turneje za dekleta je najprej slavila Norvežanka Anna Odine Stroem, nato pa še Avstrijka Eva Pinkelnig. Zlata sova je šla v roke Pinkelnig, druga je bila Stroem, tretja pa Nemka Seline Freitag. Najboljša Slovenka je bila Nika Križnar na skupno petem mestu. Zadnjo tekmo je zaznamoval grd padec Urše Bogataj ob doskoku, poškodovala si je kolenske križne vezi in končala letošnjo sezono. Smučarski skakalec Anže Lanišek pa je na drugi tekmi novoletne turneje osvojil drugo mesto, zaostal je le za Norvežanom Halvorjem Egnerjem Granerudom. V Innsbrucku je bil v sredo tretji in pred zadnjo tekmo turneje v Bischofshofnu zaseda skupno tretje mesto.
S tem zajadrajmo v tujino. Severna Koreja je izstrelila tri balistične rakete kratkega dosega, je sporočila južnokorejska vojska. Severna Koreja je tako zaključila leto, v katerem je izstrelila največ raket doslej. Novo izstrelitev je opravila tudi prejšnjo nedeljo. Švedska je od Češke prevzela polletno predsedovanje Svetu EU. V skladu s svojimi prednostnimi nalogami si bo prizadevala za nadaljnjo pomoč Ukrajini, krepitev globalne konkurenčnosti unije, zeleni prehod in vladavino prava. Luiz Inacio Lula da Silva je pred kongresom uradno zaprisegel za svoj tretji mandat na čelu Brazilije. Napovedal je odločen boj za revne, rasno in spolno enakopravnost ter končanje krčenja amazonskega pragozda. Njegov predhodnik Jair Bolsonaro se slovesnosti ni udeležil. Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je na prošnjo belgijskega pravosodja sprožila nujen postopek za odvzem imunitete dvema evropskima poslancema v povezavi s korupcijsko afero. V Bolgariji je tri mesece po parlamentarnih volitvah stekel drugi poskus reševanja večmesečne vladne krize. Predsednik države Rumen Radev je oblikovanje vlade poveril nekdanjemu ministru za izobraževanje in znanost Nikolaju Denkovu. Države članice EU niso uvedle obveznega testiranja in zaščitnih mask za potnike iz Kitajske, ki se sooča z največjim valom okužb z novim koronavirusom doslej, temveč so sprejele zgolj priporočila o tem. Več držav je kljub temu uvedlo tovrstne omejitve. Ameriški spletni velikan Amazon je sporočil, da bo ukinil več kot 18.000 delovnih mest. Kot razlog so navedli negotove gospodarske razmere in dejstvo, da so v času pandemije covida-19 na veliko zaposlovali. Z volitvami predsednika predstavniškega doma se je začelo prvo zasedanje 118. kongresa ZDA. Do vključno petka kljub skupno 12 krogom glasovanj večinskim republikancem ni uspelo izvoliti svojega kandidata Kevina McCarthyja na položaj, saj mu nasprotuje del skrajnih poslancev stranke. McCarthy je v 12. krogu volitev sicer precej napredoval, saj je na njegovo stran prestopilo okrog 14 tako imenovanih republikanskih upornikov, ki so doslej glasovali proti njemu. Tako je prvič dobil več glasov kot demokrat Hakeem Jeffries, vendar pa je nekaj demokratov zapustilo Washington. Za McCarthyja je glasovalo 213 poslancev, za Jeffriesa 211, sedem pa je volilo dva druga republikanca. McCarthy za zmago potrebuje večino vseh prisotnih, ki glasujejo.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre