May 15, 20238 min read

Tedenskih (s)pet, 6. - 13. 5.

Pa smo spet nazaj! :) Tokrat bomo najprej v parih povedih povzele reees najpomembnejše zadeve iz tedna od 29. 4. do 5. 5., nato pa se podamo v nov teden. Kakorkoli, upamo, da boš uživala ob branju novega nabora petih najpomembnejših novic minulega tedna. Če te zanima več, ne pozabi pokukati še v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet.

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale. No, malo te morda bomo. Vendar zagotovo ti vse skupaj uspe prebrati v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če je šola/študij/delo vzela že čisto preveč tvoje energije in časa) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki).

Ključno v tednu od 29. 4. do 5. 5.

Prejšnji teden so sta Srbijo pretresla dva strelska pohoda - najprej 13-letnega učenca v eni od beograjskih osnovnih šol, nato pa še tragedija v bližini Mladenovca, v kateri je 21-letnik ubil osem ljudi. V luči dogodkov so se predstavniki ministrstva za vzgojo in izobraževanje s policisti dogovorili, da bo v okolici slovenskih šol začasno povečana navzočnost policije. V Trbovljah so že okrepili navzočnost policije, potem ko je ravnateljica Osnovne šole Trbovlje dan prej prejela elektronsko sporočilo z grozilno vsebino. Mladi za podnebno pravičnost so ministrstvu za okolje, podnebje in energijo predali javno pismo, ki ga je podpisalo 48 organizacij.

Loreen pisala zgodovino, Jokerji pristali na 21. mestu

Ključno: Tekmovanje za Pesem Evrovizije je dobilo novo zmagovalko. Evrovizijsko krono je prepričljivo odnesla švedska pevka Loreen, ki je na tekmovanju slavila že drugič. Slovenska skupina Joker Out je medtem zasedla 21. mesto.

Podrobno: V zgodnjih nedeljskih urah se je zaključilo 67. tekmovanje za Pesem Evrovizije. Po napetem podeljevanju točk strokovne žirije in evrovizijskega občinstva pa je naposled prepričljivo zmagala švedska tekmovalka Loreen. Za svoj nastop in pesem Tattoo je prejela 583 točk, 57 točk več kot drugouvrščeni Finec Käärijä. To je sicer že sedma zmaga za Švedsko, s čimer se je država izenačila s prejšnjo rekorderko – Irsko.

Loreen je na tem pevskem tekmovanju slavila že drugič, s pesmijo Euphoria je namreč zmagala že leta 2012. S tem pa je Švedinja spisala zgodovino. Postala je namreč prva ženska tekmovalka, ki je evrovizijsko krono nosila dvakrat. Pred tem je to uspelo le še Ircu Johnnyju Loganu.

Čeprav so tudi stavnice napovedovale takšno razvrstitev, pa so številni evrovizijski oboževalci po razglasitvi letošnje zmagovalke izrazili svoje negodovanje. Kar morda ni tako presenetljivo, saj je večina gledalcev svoje glasove namenila finski pesmi Cha Cha Cha, medtem ko je med strokovno žirijo slavila prav Švedinja.

Na finalnem evrovizijskem odru je nastopila tudi slovenska skupina Joker Out. Ki pa podobno kot Švedinja ni poskrbela za presenečenje. Med 26 nastopajočimi se je sicer uvrstila šele na 21. mesto. Čeprav je s pesmijo Carpe Diem poskrbela za spektakularen nastop, pa je naposled med gledalci in strokovnimi žirijami zbrala le 78 točk.

Slabše so se uvrstile le še Albanija, Portugalska, Srbija, Združeno Kraljestvo in Nemčija. Ob tem pa seveda moramo omeniti tudi štiri odlične slovenske plesalce, ki so stali ob boku srbskega pevca Luca Blacka. To so bili Žiga Janškovec, Kostja Komel Nardin, Lea Vaupotič in Eva Mauricio.

Obsojajoče: Tokrat bomo tretji del popisa dogajanja namenili obsodbi. Nečemu, kar so v svojih komentarjih izpostavili tudi naši sledilci na Instagramu. In to so besede slovenskega komentatorja Andreja Hoferja tekom evrovizijskega večera. Čeprav priznamo, da so bili številni njegovi humorni vložki precej zabavni, pa preprosto moramo pri nekaterih potegniti črto. Predvsem njegova komentarja o mednožju zmagovalke ter o oprsju britanske podeljevalke glasov. Njegovih besed ne bomo ponovile, zdijo se nam skrajno neprimerne. Nekateri ste omenili celo morebiten prejem "nagrade" bodeča neža, za najbolj seksistično izjavo leta. No, morda pa se bodo te napovedi uresničile. A na to bomo morali počakati do naslednjega leta.

Ministri o izzivih na področju duševnega zdravja

Ključno: Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, minister za zdravje Danijel Bešič Loredan in minister za delo Luka Mesec so v luči strelskih pohodov v Srbiji napovedali ukrepe, ki naslavljajo problematiko na področju duševnega zdravja.

Podrobno: Natančneje, ministri so napovedali pripravo več zakonov s področja duševnega zdravja in administrativno razbremenitev centrov za socialno delo, da bodo socialni delavci več na terenu.

Felda je med drugim poudaril, da so otroci tudi po epidemiji ujeti v hude stiske. Ob tem je dejal, da bodo število svetovalnih delavcev šole ohranile tudi jeseni (spomnimo, da so število svetovalnih delavcev povečali na podlagi sklepa nekdanje ministrice za šolstvo Simone Kustec, sklep pa se izteče konec avgusta letos). Felda je dejal še, da bo povečano število svetovalnih delavcev del novih normativov in standardov.

Bešič Loredan je izpostavil pomen duševnega zdravja in naslavljanja problemov duševnih stisk otrok in mladostnikov. Opozoril je na pomanjkanje kliničnih psihologov, povedal pa je tudi, da se končno lotevajo reševanja problematike psihoterapije (gre namreč za pri nas povsem neregulirano področje).

Mesec pa je dodal, da se na te dogodke ne smemo odzvati paranoično in iskati krivcev. Pozval je tudi politike, da so spoštljivi in da te situacije ne izrabljajo za nabiranje političnih točk. Izpostavil je družinske centre, kjer izvajajo različne oblike za podporo družinam. Ko se nasilje zgodi, imajo otroci na voljo svetovalnice za žrtve nasilja, SOS telefon ... Spomnil je tudi na centre za socialno delo, kjer nudijo številne storitve, tudi za preprečevanje nasilja. Ob tem pa je priznal, da so centri za socialno delo postali preveč administrativno obremenjeni in, da so premalo na terenu.

Zanimivo: V petek pa je potekala okrogla miza Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) o izzivih na področju duševnega zdravja, na kateri je spregovorilo pet ministrov. Med drugim so opozorili na pomen preventive na področju duševnega zdravja otrok in odraslih, v povezavi s tem pa tudi na problematiko pomanjkanja kadrov v zdravstvu in šolstvu, kjer pripravljajo nekatere ukrepe. Strokovni direktor NIJZ Ivan Eržen je uvodoma izpostavil pomen nacionalnega programa za duševno zdravje Mira, ki ga upravljata NIJZ in ministrstvo za zdravje. Kot najpomembnejšo je izpostavil destigmatizacijo duševnih stisk in motenj.

Trump spoznan za krivega obrekovanja in spolnega napada

Ključno: Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je doživel nov poraz na sodišču - tokrat zaradi obrekovanja in spolnega napada.

Podrobno: Porota je v tožbi kolumnistke zoper bivšega ameriškega predsednika Donalda Trumpa spoznala za krivega obrekovanja in spolnega napada. Naložila mu je plačilo pet milijonov dolarjev (4,6 milijona evrov) odškodnine. Čeprav so se strinjali, da je Trump leta 1996 E. Jean Carroll napadel, pa niso potrdili, da jo je nekdanji ameriški predsednik takrat tudi posili, kot je navajala v obtožnici.

Trump je dejal, da je odločitev porote sramotna ter da gre za "lov na čarovnice", ki ga izvajajo demokrati. Napovedal je tudi pritožbo na odločitev sodišča.

Zanimivo: Ob tem moramo izpostaviti tudi, da so evropski poslanci podprli pristop EU k istanbulski konvenciji, katere cilj je preprečevanje nasilja nad ženskami in boj proti njemu. Šest članic EU, ki te mednarodne pogodbe doslej še niso ratificirale, so pozvali, naj to nemudoma storijo. Konec tedna pa je urad Združenih narodov (ZN) za človekove pravice (OHCHR) v poročilu opozoril, da so malijske oborožene sile in tuje vojaško osebje marca lani med operacijo proti džihadistom v državi usmrtile najmanj 500 ljudi. Med ubitimi naj bi bili tudi otroci, več deset žensk pa je bilo med operacijo žrtev posilstva in drugih oblik spolnega nasilja.

Okronali britanskega kralja Karla III. in kraljico Camillo

Ključno: V soboto so v Londonu slovesno okronali novega kralja Karla III. in njegovo soprogo, kraljico Camillo.

Podrobno: V Westminstrski opatiji so v okviru slovesnega obreda okronali Karla III., ki je na položaju nasledil lani preminulo kraljico Elizabeto II., ter njegovo soprogo

Camillo. Dan kasneje pa so v čast kronanja po vsej državi potekale ulične zabave.

Dogajanje v Westminstrski opatiji je spremljalo približno 2300 visokih gostov, med njimi okoli sto državnih voditeljev, med katerimi je tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar.

Kralj in kraljica ter drugi člani kraljeve družine, vključno s princem Williamom s soprogo Kate in tremi otroki, ter Karlov najmlajši brat Edward z družino.

Kralj in kraljica ter drugi člani kraljeve družine, vključno s princem Williamom, njegovo soprogo Kate in tremi otroki, ter Karlovim najmlajšim bratom Edwardom z družino so pozdravili zbrano množico z balkona. Tam je bilo tudi več Camillinih vnukov. Sta pa očitno manjkala Karlov brat princ Andrew in sin Harry, ki je sicer iz ZDA na kronanje prispel sam, brez soproge Meghan in otrok. Zaradi četrtega rojstnega dne sina Archija pa naj bi se Harry takoj po kronanju vrnil k družini.

Po končanem obredu kronanja so kralju čestitali številni tuji državniki, med drugimi tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ameriški predsednik Joe Biden, kitajski predsednik Ši Džinping, italijanska premierka Giorgia Meloni in nemški kancler Olaf Scholz. Slednji je pohvalil predvsem prizadevanja kralja za varnost okolja, Džinping in Biden pa sta poudarila sodelovanje Velike Britanije - prvi s Kitajsko, drugi z ZDA.

Zanimivo: Na trgu Trafalgar so se na protestu zbrali nasprotniki monarhije, združeni v skupino Republic. Policija je že zjutraj pridržala šest vodilnih članov skupine Republic, ki se zavzema za ukinitev monarhije, več protestnikov pa so aretirali tudi čez dan.

Enakost pripadnikov LGBTIQ+ skupnosti v Evropi se krepi

Ključno: Kljub napadom, usmerjenim proti lezbijkam, gejem, biseksualcem in transseksualcem se enakost pripadnikov LGBTIQ+ skupnosti v Evropi še naprej krepi, je razvidno iz v četrtek objavljenega letnega poročila organizacije ILGA-Europe Mavrični zemljevid Evrope.

Podrobno: Prvo mesto že vrsto let zaseda Malta, letos z 89 odstotki. Sledita ji Belgija in Danska s 76 odstotki. Slovenija je zasedla 21. mesto s 46 doseženimi odstotki na lestvici Mavričnega zemljevida Evrope, ki meri pravni in politični položaj LGBTIQ+ oseb v evropskih državah. V primerjavi z lanskim letom je zdrsnila za eno mesto, in sicer kljub legalizaciji istospolnih porok in posvojitev za istospolne pare.

Tudi Švica je lani poleti uvedla istospolne poroke in posvojitve za istospolne pare, s tem da je ta država omogočila tudi oploditev z medicinsko pomočjo ter tako zasedla 20. mesto. Posvojitve za istospolne pare je uvedla tudi Hrvaška, ki je skupaj z Avstrijo zasedla 18. mesto. V primerjavi s prejšnjim letom pa je največ mest pridobila Moldavija. Ta je spolno usmerjenost in spolno identiteto pozitivno vključila v zakonodajo, ki zajema zaposlovanje, izobraževanje, zagotavljanje blaga in storitev, zdravje, kazniva dejanja iz sovraštva in sovražni govor. S tem je pridobila 14 mest in tako zasedla 23. mesto.

Najslabše sta se odrezali Turčija in Azerbajdžan, ki sta prejeli le dva odstotka. Med državami EU pa se je znova najnižje uvrstila Poljska, in sicer je s 15 odstotki pristala na 42. mesto.

Zanimivo: Največji napredek so zabeležile države, ki so uvedle pravno priznanje spola po modelu samoodločanja (LGR), več držav pa je napredovalo tudi zaradi uvedbe prepovedi interspolnega pohabljanja spolnih organov (IGM).

Drugo dogajanje v minulem tednu

Gremo najprej v Slovenijo. Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so na centralnih pogajanjih po več urah zgolj načelno dorekli podporo oblikovanju plačnih stebrov. Razhajanja med vlado in sindikati so predvsem glede primerljivosti med stebri, ki jo zagovarjajo sindikati - ti si želijo tudi ureditve v kolektivnih pogodbah, medtem ko si vlada želi predvsem primerljivosti znotraj posameznega stebra. Vlada je na seji določila besedilo novele zakona o visokem šolstvu, ki ga bo po skrajšanem postopku poslala v DZ v obravnavo. Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je podprl predlog zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu, ki med drugim predvideva vzpostavitev mreže električnih polnilnic. Delegacija predstavnikov koroških Slovencev je s položajem slovenske manjšine v Avstriji seznanila člane medskupine Evropskega parlamenta za tradicionalne manjšine, narodne skupnosti in jezike. Opozorila je, da je uresničevanje manjšinskih pravic v Avstriji pomanjkljivo. Bančni sistem ostaja po besedah predstavnikov Banke Slovenije stabilen.

Nadaljujmo še v tujini. Odstopil je slovaški začasni premier Eduard Heger. Na Slovaškem so sicer za 30. septembra napovedane predčasne parlamentarne volitve, tehnično vlado do njih pa bo vodil viceguverner slovaške centralne banke Ludovit Odor. Portugalski parlament je izglasoval končno različico zakona, ki dekriminalizira evtanazijo. Kot določa, je evtanazija dovoljena le v primerih, ko "samomor z medicinsko pomočjo ni mogoč zaradi telesne nezmožnosti pacienta". Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Christian Schmidt je pred Varnostnim svetom Združenih narodov opozoril, da predsednik Republike Srbske Milorad Dodik odprto zagovarja neodvisnost srbske entitete BiH, s čimer ogroža stabilnost države. Predsednik turške Domovinske stranke Muharrem Ince je odstopil od kandidature za predsednika Turčije, kar bi lahko okrepilo možnosti za zmago opozicije. Iz predsedniške tekme se je umaknil, potem ko je postal tarča spletne kampanje obrekovanja. V najsilovitejšem medsebojnem obstreljevanju v zadnjih devetih mesecih so palestinski skrajneži v sredo nad Izrael izstrelili več kot 460 raket, izraelske sile pa so napadle več kot 130 ciljev v Gazi.