Za nami je še en naporen teden. Kako se ti držiš? Si si minuli teden vzela kaj časa zase? To je pravzaprav ena reč ki se je moramo naučiti tudi me - kako si vzeti čas zase. <3 Kakorkoli, če te zanima več, kot le pet najpomembnejših novic, ne pozabi pokukati še v rubriko Drugo doganjane v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet. Tokrat smo vanj vključile tudi nov strelski pohod v osnovni šoli v ZDA, ki je znova pretresel Američane ...
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale. No, malo te morda bomo. Vendar zagotovo ti vse skupaj uspe prebrati v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če je šola/študij/delo zavzela že čisto preveč tvoje energije in časa) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki).
Golob: Davčne reforme ne bomo izvajali, če bo v škodo večine ljudi
Ključno: Napovedane reforme povzročajo številne napetosti v družbi in v vladi, potem ko je premier Robert Golob izrazil nezadovoljstvo z davčno reformo.
Podrobno: Golob je na POP TV v torek razkril možnost, da se vlada odpove davčni reformi. Povedal je, da bi ta reforma morala biti taka, da bi povečala neto prejemke ljudi in pospešila gospodarski razvoj, sicer naj ne bi bila smiselna. Ob tem je bil kritičen do ekipe ministrstva za finance s Klemnom Boštjančičem na čelu, češ da je davčno reformo komunicirala slabo. Posledično ježe odstopil državni sekretar na ministrstvu Tilen Božič.
V koaliciji poskušajo po teh premierjevih izjavah miriti strasti. Zagotavljajo, da razpok v koaliciji ni, vse moči pa da je treba uperiti v reševanje zdravstva. V Gibanju Svoboda namigovanja o možnosti rekonstrukcije vlade, pri čemer naj bi bili na tnalu predvsem njihovi ministri, zanikajo. Mimogrede, priporočamo zadnjo Tarčo.
Zanimivo: Medianina marčevska anketa (za POP TV) je pokazala, da ima vlada premierja Roberta Goloba slabih deset mesecev po oblikovanju prvič več nasprotnikov kot podpornikov. Trenutno oblast podpira 41,5 odstotka, dobrih 42 odstotkov pa ji nasprotuje. Gibanje Svoboda bi na volitvah dobilo 23,5 odstotka podpore, največja opozicijska stranka SDS mu sledi z 22,8-odstotno podporo. Sodeč po raziskavi Eurobarometer, pa Slovenci kot ključne izzive v državi vidijo zdravstveno problematiko in inflacijo. Z delovanjem demokracije v državi je zadovoljnih slaba polovica Slovencev.
DZ podprl novelo zakona o tujcih
Ključno: Državni zbor (DZ) je podprl novelo zakona o tujcih, v kateri je ohranjen pogoj znanja slovenskega jezika na stopnji A1 za družinske člane tujcev, ki želijo podaljšati dovoljenje za prebivanje zaradi združitve družine.
Podrobno: Hkrati je določeno 18-mesečno prehodno obdobje za začetek uporabe določb novele zakona o tujcih, o kateri sicer pisale tudi že me. DZ je podprl tudi novelo zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki zmanjšuje ovire pri zaposlovanju tujcev in omogoča hitrejše izdajanje ustreznih dovoljenj. Koalicijska Levica je bila tako kot opozicijski SDS in NSi proti.
Zanimivo: Več deset prosilcev za azil je skupaj z aktivističnimi organizacijami in sindikati pripravilo protest proti diskriminatornim ukrepom, povezanimi z zakonom o tujcih, in težavam, s katerimi se srečujejo v Sloveniji. Na vlado so naslovili več zahtev, med drugim naj nemudoma ustavi deportacije prosilcev na azil na Hrvaško.
Plenković z Golobom o skupnem upravljanju nezakonitih migracij
Ključno: Hrvaški premier Andrej Plenković je bil na delovnem obisku in, v pogovoru s premierjem Robertom Golobom, sta se zavzela za sodelovanje pri upravljanju nezakonitih migracij.
Podrobno: Slovenija predlaga vzpostavitev koridorja med zunanjo schengensko mejo in Italijo, ki bi omogočil pregled dogajanja na območju. Premierja sta se dogovorila za podpis solidarnostnega sporazuma o oskrbi s plinom. Slovenija je tudi izrazila interes za sodelovanje pri povečanju zmogljivosti plinskega terminala na Krku in plinovodov. Solastnici krške nuklearke podpirata tudi gradnjo drugega bloka.
Zanimivo: Kasneje v tednu so na ministrstvu za notranje zadeve podpisali pogodbo z Minisom za odstranitev ograje na meji. Pridobili so namreč še manjkajočo dokumentacijo, iz ugotovitev končnega revizijskega poročila pa ne izhajajo zadržki, da pogodbe ne bi mogli skleniti, so pojasnili. Družba Minis pa je zaradi poslovne škode, povezane z očitki o preferiranju pri poslu, vložili več kazenskih ovadb proti neznanemu storilcu.
Članice EU potrdile prepoved vozil z notranjim zgorevanjem
Ključno: Svet EU je potrdil uredbo o prepovedi prodaje novih vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem od leta 2035.
Podrobno: Države članice EU so potrdile prepoved vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem po letu 2035, potem ko sta se Evropska komisija in Nemčija 25. marca dogovorili, da bo še naprej dovoljena prodaja vozil, ki jih bodo poganjala sintetična goriva. Uredbo so nato potrdili ministri EU za energetiko.
Sicer je prepoved prodaje avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil z bencinskim ali dizelskim motorjem od leta 2035 Evropski parlament sicer potrdil že sredi februarja. Prepoved bi moral nato potrditi še Svet EU, a so članice dokončno odločanje preložile. Absolutni prepovedi so poleg Nemčije nasprotovale Italija, Bolgarija in Poljska.
Zanimivo: ZDA in Japonska sta dosegli sporazum o trgovini z minerali, ki so ključni za baterije za električna vozila.
Putin napovedal namestitev taktičnega jedrskega orožja v Belorusiji
Ključno: Turčija in Madžarska sta kot zadnji članici zavezništva ratificirali vstop Finske v Nato. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je napovedal namestitev taktičnega jedrskega orožja v Belorusiji.
Podrobno: Putin je prejšnjo soboto sporočil, (25. marca) da bo Rusija na ozemlju Belorusije namestila taktično jedrsko orožje. Zveza Nato je rusko jedrsko retoriko označila za nevarno in neodgovorno. EU je Moskvi zagrozila z novimi sankcijami. Kakorkoli, v ponedeljek je Madžarski parlament ratificiral pristopni protokol Finske za članstvo v Natu. Zatem je v četrtek to storila še Turčija - tako so zdaj vse članice zavezništva ratificirale vstop Finske v Nato. Finska bi lahko uradno postala nova članica Nata že prihodnji teden.
Ne zdi se, da se karkoli umirja, prej obratno. Ruske sile nadaljujejo napade na mesto Bahmut, pri čemer so delno tudi uspešne, kot je priznal ukrajinski generalštab. Nemški kancler Olaf Scholz je potrdil, da je Ukrajina od Nemčije prejela 18 bojnih tankov leopard 2A6 za obrambo pred rusko agresijo. V Londonu so potrdili, da so v Ukrajino že prispeli tudi britanski tanki challenger. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pred obiskom v Pekingu povedala, da bodo nadaljnji odnosi med EU in Kitajsko močno odvisni od kitajskih stališč do ruske agresije v Ukrajini.
Rusija je v času diplomatske krize zaradi svoje invazije na Ukrajino sprejela novo zunanjepolitično strategijo, v kateri je Združene države Amerike in Zahod označila za vir "eksistencialnih groženj" za Moskvo. ZDA je označila za največjo grožnjo Rusiji, kot svoji strateški partnerki pa izpostavila Kitajsko in Indijo. V Rusiji so zaradi suma vohunjenja pridržali novinarja ameriškega časopisa Wall Street Journal (WSJ) in ameriškega državljana Evana Gershkovicha, za katerega je sodišče odredilo dvomesečni pripor. Washington je obsodil priprtje in vse Američane v Rusiji znova pozval k odhodu.
Zanimivo: Varnostni svet ZN ni podprl ruskega predloga resolucije, ki poziva k neodvisni mednarodni preiskovalni komisiji o sabotaži podmorskega plinovoda Severni tok septembra 2022. Medtem je ameriški predsednik Joe Biden ob začetku drugega vrha za demokracijo dejal, da se svet obrača v smeri svobode, vendar ne vsepovsod, pri čemer je omenil Kitajsko in Rusijo. Napovedal je 690 milijonov ameriških dolarjev za utrjevanje demokracije po svetu.
Drugo dogajanje v minulem tednu
Začnimo v Sloveniji. Potem ko sta Visokošolski sindikat Slovenije in vlada sredi meseca uskladili besedilo stavkovnega sporazuma, je sindikat izvedel, da minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič mandata za pogajanja o številnih dogovorjenih tematikah sploh ni imel. Po besedah predsednika sindikata Gorazda Kovačiča zato zahtevajo njegov odstop. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan pa je poudaril, da bo zaradi zamika pri oblikovanju zdravstvenega plačnega stebra napovedana stavka Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides nezakonita. Ob tem je napovedal, da bo, če do 30. junija zakon ne bo vložen v zakonodajni postopek, vlada prevzela politično odgovornost. V Fidesu so se odzvali, da minister zavaja javnost glede nezakonitosti stavke. Dodali so, da če bo vlada kršila sporazum s Fidesom, bo morala prevzeti odgovornost za trajanje in posledice stavke. Vlada je v odgovoru na interpelacijo, ki so jo v začetku meseca v parlamentarni postopek vložili poslanci SDS, vse očitke zavrnila kot neutemeljene in vsebinsko deplasirane. Premier Robert Golob pa je v petek na prvem obisku v Kijevu, odkar je Rusija februarja lani začela invazijo, na sestankih s političnih vrhom izrazil politično podporo Ukrajini, zavezanost Slovenije politiki njene ozemeljske celovitosti in solidarnost z ukrajinskim narodom.
Sprehodimo se še v tujino. Odvetniki Donalda Trumpa so v četrtek potrdili, da je velika porota v New Yorku potrdila obtožnico proti nekdanjemu predsedniku ZDA. Trump naj bi se v torek oglasil na sodišču na Manhattnu, kjer mu bodo vzeli prstne odtise in ga fotografirali za kartoteko. Trump je prvi predsednik ali nekdanji predsednik ZDA, ki ga je doletel kazenski pregon. Poleg te novice omenimo še, da je ZDA pretresel nov množični strelski pohod. V osnovni šoli v Tennesseeju je umrlo šest ljudi, trije otroci in trije zaposleni. Policija je v posredovanju ubila 28-letno napadalko, nekdanjo učenko šole. Francijo so začeli pretresati še nasilni protesti, usmerjeni proti izgradnji vodnega rezervoarja. V torek pa se je desetega dne nacionalnih protestov proti sporni pokojninski reformi udeležilo več sto tisoč ljudi. Po navedbah policije je prišlo do izgredov v več mestih po državi. Proteste so znova pospremile stavke. Tudi v Nemčiji so stavkali, in sicer zaposleni na letališčih in železnicah ter v avtobusnem prometu in pristaniščih, osrednja zahteva so višje plače. Novo pa je še, da so strokovnjaki WHO v prenovljenih priporočilih zapisali, da zdravim odraslim ne priporočajo več kot tri odmerke cepiva, saj dodatni odmerki zagotavljajo le malenkostno višjo zaščito.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre