Drage bralke, dragi bralci. Smo v prvem tednu novega leta. Želimo vam srečno in zdravo leto 2023, polno veselja in ljubezni. Hvaležne smo, ker nas spremljaš in v zahvalo smo med prazniki pripravile pregled leta 2022 za vas. Vključuje dogajanje doma, v tujini, teme, povezane s podnebnimi spremembami, pa tudi nekaj športnih drobtinic. Zagotovo smo kaj izpustile, leto je bilo dolgo, napeto in še dolgo si ga bomo zapomnili. Vseeno pa upamo, da ti bo naš pregled služil kot oris pečata, ki ga je pustilo minulo leto in kot orodje, ki ti bo pomagalo graditi boljši svet. Pregled bomo do konca tedna poslale vsem, ki se tukaj naročite na naše novičke. :)
Ok, gremo na pregled petih novic zadnjega tedna v letu 2022. Če te zanima še več, pa pokukaj v rubriko Drugo doganjane v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale. No, malo te morda bomo. Vendar zagotovo ti vse skupaj uspe prebrati v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če je šola/študij/delo zavzela že čisto preveč tvoje energije in časa) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki).
Začeli so veljati na novembrskih referendumih potrjeni zakoni o vladi, o dolgotrajni oskrbi in o RTV
Ključno: Stekli so že prvi postopki v zvezi s preoblikovanjem vlade, štirim aktualnim ministrom - za gospodarski razvoj, za okolje, za digitalno preobrazbo in za razvoj in kohezijo - so prenehale funkcije, veljati sta začeli odstopni izjavi ministrov Igorja Papiča in Bojana Kumra.
Podrobno: Premier Robert Golob bo listo ministrskih kandidatov v luči preoblikovanja ministrskega zbora v državni zbor (DZ) poslal v začetku januarja in sledila bodo zaslišanja kandidatov pred pristojnimi delovnimi telesi DZ. Glede na zastavljene roke bo postopek reorganizacije vlade zaključen v drugi polovici januarja.
V skladu s spremembami zakona o dolgotrajni oskrbi se datum uveljavitve zamika za leto dni (torej na 1. januar 2024). V tem časovnem okvirju naj bi rešili odprta vprašanja, ki se nanašajo na kadre in financiranje ter pripravili podzakonske predpise za tisti del izvajanja, za katerega bo zadolžen zavod za zdravstveno zavarovanje.
Z dnem uveljavitve novele zakona o RTV je prenehal mandat članom programskega in nadzornega sveta zavoda ter generalnemu direktorju ter direktorjev radia in televizije. Programski in nadzorni svet RTV bosta nadaljevala delo do konstituiranja novega, 17-članskega sveta zavoda, generalni direktor Andrej Grah Whatmough pa bo opravljal funkcijo do imenovanja nove, štiričlanske uprave zavoda kot vršilec dolžnosti. Na ustavno sodišče je bila medtem vložena pobuda za ustavno presojo novele zakona o RTV. Pobudniki s prvopodpisanim predsednikom programskega sveta RTV Petrom Gregorčičem predlagajo absolutno prednostno obravnavo in začasno zadržanje novele. Če izvajanje novele ne bo začasno zadržano, bi lahko nastale nepopravljive posledice, menijo pobudniki. Ministrica Asta Vrečko pa je dejala, da na ministrstvu za kulturo in v vladi vložitev pobude na ministrstvu razumejo kot še en zavlačevalni manever predlagateljev. Prepričani so, da je zakon dober in da bo prestal očitke pobudnikov ustavne presoje.
Gregorčič je kasneje sporočil, da so člani programskega sveta na dopisni seji sprejeli programsko-produkcijski načrt (PPN) zavoda za leto 2023 (po tistem, ko so ga na seji 19. decembra 2022 zavrnili). Povedal je, da so še enkrat pretehtali, kako lahko dodatno ugodijo vsebinskim zahtevam sveta delavcev. Na podlagi teh pogovorov so poleg oddaje Globus, ki je bila vključena že v zavrnjeno besedilo PPN, dodali še rubriko Politično.
Zanimivo: Trinajst gospodarskih in kmetijskih organizacij je poslanske skupine pozvalo k vložitvi zahteve za presojo ustavnosti novele zakona o dohodnini. Menijo, da novela v časih negotovih gospodarskih razmer in rastoče inflacije prinaša nerazumno ostro davčno politiko do delovno aktivnih, še posebej do srednjega razreda. Novela po njihovih ocenah med drugim brez prepričljivih razlogov v javnem interesu na nesorazmeren in pravno nedoločen način poslabšuje položaj številnih pravnih subjektov in uvaja tudi pretiran poseg v jamstvo lastnine. Od poslancev pričakujejo, da bodo zagotovili potrebnih 30 podpisov in sprožili ustavno presojo novele zakona.
Petrol z odškodninskimi tožbami v Sloveniji in na Hrvaškem
Ključno: Uprava Petrola se pripravlja na vložitev odškodninskih tožb tako v Sloveniji kot na Hrvaškem.
Podrobno: Delničarji Petrola so se v torek na skupščini seznanili z informacijo, da je regulacija cen naftnih derivatov podjetju na vseh trgih, kjer je navzoče, povzročila za 194,1 milijona evrov škode, skupna škoda zaradi regulacije vseh energentov pa znaša 210 milijonov evrov. Uprava se zato pripravlja na vložitev odškodninskih tožb tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Petrol je dan kasneje za eno uro zaprl večino svojih prodajnih mest na Hrvaškem. S tem želi hrvaško vlado opozoriti na nujnost oblikovanja drugačne rešitve za regulacijo.
Zanimivo: Mimogrede, Petrol je na Hrvaškem zaradi nezadovoljstva z regulacijo cen pogonskih goriv v sredo za eno uro protestno zaprl bencinske servise. V torek so zavrnili očitke hrvaškega ministra za gospodarstvo Davorja Filipovića o neupravičenosti takšne poteze. Ta je med drugim dejal, da sistem marž na Hrvaškem ni bistveno drugačen od slovenskega, kar so v Petrolu zanikali in izpostavili, da je regulacija v Sloveniji zanje precej ugodnejša.
Vrhovno sodišče razsodilo v prid nekdanjim delavcem Luke Koper
Ključno: Vrhovno sodišče je v reviziji devetih odločitev višjega delovnega sodišča v Kopru odločilo, da delavci, ki so v koprskem pristanišču delali prek izvajalcev pristaniških storitev oziroma IPS, lahko uveljavljajo obstoj delovnega razmerja pri Luki Koper in za nazaj zahtevajo razliko v plačah in drugih prejemkih. Iz odločitve Vrhovnega sodišča je razvidno, da se je Luka Koper leta posluževala prikritih delovnih razmerij v primeru izvajalcev pristaniških storitev.
Podrobno: Vrnimo se v nedavno preteklost. Delavci nekdanjih izvajalcev pristaniških storitev v Luki Koper, ki so se združili v družbi IPS Projekt, so pred meseci podali tožbo proti Luki Koper, potem ko je ta v letu 2019 postopno ukinila sistem najemanja storitev IPS. Na prvi stopnji je sodišče razsodilo v prid delavcem IPS in jim priznalo delovno razmerje v Luki Koper. Koprsko višje delovno sodišče pa je nato odločilo, da so njihovi zahtevki neutemeljeni in da ti delavci ne morejo zahtevati zaposlitve v Luki Koper in razlike v plačah za nazaj. Delavci so se zato obrnili še na Vrhovno sodišče, ki pa je zdaj odločilo, da oškodovani delavci lahko do datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi pri IPS utemeljeno za nazaj zahtevajo razliko v plačah in drugih prejemkih. Kakorkoli, vrhovni sodniki pa jim niso za nazaj priznali tudi delovnega razmerja pri Luki.
Zanimivo: Na vrhovnem sodišču so pristavili, da je odločitev precedenčnega pomena in da je pomembna za razvoj prava ter odločitev v nekaterih podobnih primerih, ki še niso zaključeni. Sindikati so ob tem pozvali k povračilu škode vsem oškodovanim delavcem.
Na severu Kosova je znova napeto
Ključno: V ponedeljek je srbski predsednik Aleksandar Vučić odredil najvišjo stopnjo bojne pripravljenosti srbske vojske zaradi novih napetosti na severu Kosova. Kasneje je sicer umaknil ta odlok.
Podrobno: Kosovski notranji minister Xhelal Svecla je v torek izjavil, da skuša Srbija pod vplivom Rusije destabilizirati Kosovo s podporo srbski manjšini na severu države. Razmere so se zaostrile po kosovski aretaciji nekdanjega srbskega policista Dejana Pantića, na kar so se Srbi odzvali s postavitvijo barikad.
Dogovor o odstranitvi barikad so dosegli po tem, ko se je Pantić v sredo vrnil domov, kjer bo predvidoma do 9. januarja v hišnem priporu zaradi obtožb o terorizmu zaradi napada na urad volilne komisije v Severni Mitrovici. Dogovor je sledil tudi nevarni zaostritvi razmer po ponedeljkovi razglasitvi najvišje stopnje bojne pripravljenosti srbske vojske in vseh enot pod nadzorom srbskega notranjega ministrstva. Vučić je nato v četrtek umaknil ta odlok.
Zanimivo: Po navedbah uradnega Beograda so kosovski Srbi privolili v odstranitev barikad na podlagi zagotovil EU in ZDA, da kosovske oblasti ne bodo več aretirale Srbov - tudi tistih ne, ki so sodelovali v mirnih protestih z blokadami cest in barikadami. Izpostavil je tudi sporazum o prepovedi napotitve kosovskih varnostnih sil na sever Kosova brez dovoljenja poveljnika mednarodnih sil Kfor in brez soglasja političnih predstavnikov kosovskih Srbov.
Umrl je zaslužni papež Benedikt XVI
Ključno: V 96. letu starosti umrl zaslužni papež Benedikt XVI. Njegovo zdravstveno stanje je bilo sicer že več mesecev pred smrtjo zelo slabo.
Podrobno: Njegovo zdravje se je močno poslabšalo v sredo, ko je papež Frančišek ob koncu splošne avdience v Vatikanu sporočil, da je Benedikt XVI. zelo bolan in vernike prosil za posebno molitev zanj. Prav tako je še isti dan Benedikta obiskal v samostanu Matere Cerkve. Zaslužni papež se je poslovil v svoji rezidenci v samostanu Matere Cerkve, kamor se je preselil po svojem odstopu leta 2013.
Zanimivo: Na Bavarskem rojeni zaslužni papež se je pred izvolitvijo za papeža imenoval Joseph Ratzinger. Od svojega odstopa leta 2013 je živel v relativni osami v vatikanskem samostanu. Za papeža je bil izvoljen 19. aprila 2005, odstopil pa je 28. februarja 2013 kot prvi papež po skoraj 600 letih. S tem je odprl pot za izvolitev svojega argentinskega naslednika, papeža Frančiška. Benedikt se je s položaja umaknil zaradi slabega zdravja.
Drugo dogajanje v minulem tednu
Začnimo v Sloveniji. Potem ko so socialni partnerji ta mesec uskladili besedilo zakona o čezmejnem izvajanju storitev, je predlogu zeleno luč prižgala še vlada. Med osrednjimi rešitvami je črtanje določbe, po kateri se zdaj za delavce, napotene v tujino, kot osnova za plačilo prispevkov upošteva plača za enako delo v Sloveniji, ne pa dejanska plača, kar v praksi pomeni nižje prilive v pokojninsko blagajno, za delavce pa nižje pokojnine. Ob očitku zlasti Avstrije in Nemčije, da takšen sistem povzroča nelojalno konkurenco, Sloveniji grozi tudi tožba Evropske komisije. Dobra novica pa je, da je začela veljati novela zakona o trgovini. Z njo se izjeme za obratovanje prodajaln ob nedeljah in praznikih, ki jih je začasno do konca letošnjega leta uvedel eden od protikoronskih zakonov, uveljavljajo kot trajne. Ministrstvo za delo pa je v enomesečno javno razpravo poslalo predlog pokojninske novele, ki za prejemnike invalidskih nadomestil in delnih invalidskih pokojnin s krajšim delovnim časom določa spremenjen način izračuna pokojninske osnove pri upokojitvi. Po mnenju vlade so namreč po veljavni ureditvi v slabšem položaju od ostalih zavarovancev. Kakorkoli, upamo, da si zdrav/a. Na ljubljanski urgenci so pojasnili, da v času sezone respiratornih obolenj te dni beležijo povečan naval bolnikov. Velik naval bolnikov zaradi respiratornih obolenj beležijo tudi v Kliniki Golnik in v UKC Maribor. Aja, pa ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je na podlagi mnenj občne seje vrhovnega sodišča in Sodnega sveta v državni zbor poslala predlog za imenovanje Miodraga Đorđevića za predsednika vrhovnega sodišča. Aktualnemu predsedniku vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču mandat poteče februarja. Omeniti pa moramo še nekaj športniih uspehov. Slovenski košarkarkaš Luka Dončić je kot prvi igralec v zgodovini severnoameriške lige NBA dosegel trojni dvojček s 60 točkami in najmanj 20 skoki. Ob tem je imel še odločilno vlogo pri izjemnem preobratu in zmagi njegovih Dallas Mavericks proti New York Knicks. Slovenska smučarska skakalka Nika Križnar pa je na dveh tekmah silvestrske turneje v Beljaku zasedla tretje mesto. V obeh primerih je prvo mesto zasedla domačinka Eva Pinkelnig.
S tem zajadrajmo v tujino. Zaostrovanje represije nad ženskami v Afganistanu se še kar nadaljuje. V soboto so Afganistanske oblasti vsem nevladnim organizacijam v državi odredile, naj do nadaljnjega suspendirajo zaposlitve žensk. Kot razlog za to odločitev so navedle neupoštevanje pravil o oblačenju. Mimogrede, se spomniš, da smo v prejšnjih Tedenskih (s)pet pisale o omejevanju pravice do izobraževanja za deklice v Afganistanu? Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je sporočila, da Slovenija podpira pravico afganistanskih deklic in žena do izobraževanja, zato se tudi sama pridružuje pozivu Združenih narodov, da morajo afganistanske oblasti nemudoma odpraviti politiko, usmerjeno k omejevanju pravic žensk in deklic. Ruski predsednik Vladimir Putin je izdal odlok o prepovedi prodaje nafte državam in podjetjem, ki uporabljajo cenovno kapico 60 dolarjev za sod ruske nafte. Odlok bo veljal od 1. februarja do 1. julija. Medtem vojna ne počiva. Rusija je z več kot 120 raketami znova napadla ukrajinsko kritično infrastrukturo v več mestih. V Kijevu so bile ranjene najmanj tri osebe. Kakorkoli, glede minulega tedna omenimo še, da je predstavniški dom parlamenta BiH potrdil imenovanje Borjane Krišto za predsednico vlade.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre