Fino bi bilo, da se vse malo ohladi - ozračje (še padavin prosim!), naša raba socialnih omrežij, napetosti zaradi vojne v Ukrajini in cene hrane, na primer. Tokrat smo pisale o tem, kako socialna omrežja pritiskajo na mlade, ki sanjajo o plastičnih operacijah - saj veš, posegih, ki lahko pustijo posledice, gre namreč za zdravstveno nepotrebno invazivno kirurgijo. Kar tretjina slovenskih dijakinj in četrtina učenk zadnje triade osnovne šole razmišlja o plastični operaciji. Umirimo konje - za premislek o takšnih posegih še imaš čas, pa fino se je prej posvetovati z zdravnikom, ki mu zaupaš in od tega ne služi. Kakorkoli, pisale smo tudi o požaru na Krasu, novostih glede vojne v Ukrajini, recesiji in o novostih, ki jih prinaša zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema.
Obljubimo, da ti vse to rata prebrat v par minutkah, če se ti pod poletnim soncem enostavno ne ljubi (in če je koktejl že malo prijel) pa lahko vse, kar je ključno, preletiš v največ dveh minutkah.
Zakaj toliko slovenskih dijakinj in učenk zadnje triade OŠ razmišlja o plastični operaciji???
Ključno: Spletne objave lahko negativno vplivajo na samopodobo, kar tretjina slovenskih dijakinj in četrtina učenk zadnje triade osnovne šole razmišlja o plastični operaciji.
Podrobno: Zgornje ugotovitve so plod raziskave Centra za varnejši internet Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede. Kot so zapisali, so mladostniki na internetu izpostavljeni nemogočim lepotnim standardom, idealiziranim in seksualiziranim podobam ljudi in njihovih življenj. Nedoseganje lepotnih idealov, ki jih vsiljujejo nerealne in pogosto grafično obdelane spletne objave, ima lahko slab vpliv na počutje in duševno dobrobit mladostnikov. V tem občutljivem obdobju lahko postanejo obsedeni z zunanjim videzom, nezadovoljni s svojim telesom. Čutijo se manjvredni, pod pritiskom, razočarani in nesproščeni.
"Anketa je pokazala, da 45 % najstnikov že v osnovni šoli primerja svoj obraz in telo s popolnimi podobami vplivnežev in vplivnic ter zvezdnic in zvezdnikov na spletu in je zaradi tega nezadovoljnih s svojim videzom. Skoraj petina (18 %) jih poroča, da to počne pogosto. V srednji šoli je ta delež še višji, saj se kar 59 % najstnikov primerja z vplivneži in skoraj četrtina (23 %) jih to počne pogosto. /.../ Skrb vzbujajoče je, da kar tretjina (33 %) dijakinj razmišlja o izboljšanju videza z operativnim posegom, medtem ko je takih učenk v zadnji triadi osnovne šole četrtina (24 %). Pri fantih je nekoliko drugače, saj o spremembi videza v zadnji triadi osnovne šole razmišlja 10 % fantov, v srednji šoli pa se ta delež zmanjša na 6 %," so napisali v objavi na safe.si.
Zanimivo: Kako uporaba družbenih omrežij vpliva na mlade smo raziskovale tudi starejše sestre. V prispevku Temna stran družbenih omrežij smo napisale, da bi lahko povečana uporaba socialnih omrežij bila en izmed razlogov za porast odstotka mladih, ki se odločajo za estetsko kirurgijo. Takšni posegi lahko pustijo posledice, gre namreč za zdravstveno nepotrebno invazivno kirurgijo. Približno 70 odstotkov mladih, starih od 18 do 24 let, ne izključuje možnosti za estetski kirurški poseg. Pisale pa smo še o številnih drugih posledicah, ki lahko izhajajo iz uporabe socialnih omrežij.
S skoraj nadčloveškimi močmi ukrotili požar
Ključno: Požar je pod nadzorom, vendar te zgodbe še ni konec. Zaradi hude suše in izostanka večjih padavin olajšanja še ni. Pomanjkanje vode pesti Slovensko Istro in v Soških elektrarnah Nova Gorica so prvič po letu 2003 zaradi izjemno nizkega pretoka reke Soče začasno ustavili obratovanje hidroelektrarne Solkan.
Podrobno: V nedeljo je, po desetih dneh borbe s plameni, gasilcem uspelo spraviti pod nadzor obsežen požar na goriškem Krasu. Zajel je skoraj 4000 hektarjev površin. Še vedno je bilo odprtih nekaj žarišč. Ekipe so s pomočjo iz zraka obilno zalivale robove požarišča in s pomočjo gozdnih delavcev ustvarjale preseke.
Požar na Krasu je bil največji v zgodovini samostojne Slovenije. Izbruhnil je 15. julija, gasilo pa ga je več kot 10.000 profesionalnih in prostovoljnih gasilcev ter 1250 pripadnikov različnih podpornih enot. Zrakoplovi slovenske vojske so odvrgli več kot dva milijona litrov vode, policijska helikopterja pa 472.000 litrov vode, pri gašenju je pomagal tudi vodni top. V zraku je pri boju s plameni sodelovalo 12 helikopterjev, kanader, spartana in logistično podporo je nudilo tudi letalo hercules. Pomoč so poleg štirih sosednjih držav - Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške - poslale tudi Slovaška, Srbija in Romunija. Potem ko je vlada prejšnji teden potrdila načrt zagotovitve interventnih prevozov vode za zagotovitev zadostnih količin pitne vode za oskrbo Slovenske Istre, se je v torek začelo črpanje vode iz reke Unice, v sredo pa je poleg pojavljanja manjših žarišč na dosedanjem požarišču izbruhnil še nov požar na hribu Veliki Ovčnjak v občini Komen.
Zanimivo: Država bo po besedah premiera Roberta Goloba od občine Miren-Kostanjevica prevzela stroške požarne straže, prihodnji teden pa se bo začel popis škode. Premier je za jesen napovedal pripravo obsežnega preventivnega načrta za zaščito Krasa. Območje požara so obiskali tudi nekateri drugi politiki. Slovenija bo za finančno pomoč zaprosila Solidarnostni sklad EU. Obrambno ministrstvo naj bi do konca avgusta pripravilo spremembe zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami - s tem želijo rešiti vprašanje nagrad prostovoljcem, gasilcem in drugim, ki so bili aktivirani ob požarih na Krasu. Občine Miren - Kostanjevica, Renče - Vogrsko in Komen so zagnale kampanjo Skupaj za Kras za obnovo pogorelega Krasa tudi prek finančnih donacij javnosti.
Vojna v Ukrajini traja že pet mesecev
Ključno: Boji v Ukrajini se nadaljujejo. Rusija in Ukrajina sta ob posredovanju Turčije že prejšnji petek podpisali dogovor o izvozu žita preko črnomorskih pristanišč. V EU pa so se dogovorili za zmanjšanje porabe plina.
Podrobno: Pristanišče, ki je ključno za izvoz ukrajinskega žita, je pretreslo več eksplozij. Po navedbah ukrajinske vojske je zračna obramba prestregla dve ruski raketi, dve drugi pa sta zadeli pristanišče. Medtem poskuša Ukrajina ponovno zavzeti jug. Ukrajinska vojska je napadla strateško pomemben most čez reko Dneper v regiji Herson - most še vedno stoji, a je neuporaben. Ukrajina je Rusiji s tem onemogočila pošiljanje napotitev in orožja čez most, hkrati pa je Herson odrezala od drugih zavzetih ozemelj.
Problem, ki se tiče tudi nas, je med drugim seveda zemeljski plin. Ministri držav članic EU za energetiko so v torek dosegli dogovor o zmanjšanju porabe plina za 15 odstotkov do marca 2023. Uredba vključuje tudi možnost obveznega zmanjšanja porabe v primeru popolne prekinitve dobav plina iz Rusije (pri tem predvideva nekaj izjem). Slovenski minister za infrastrukturo Bojan Kumer je zagotovil, da ni nobene bojazni, da bi v prihajajoči zimi prišlo do redukcij pri oskrbi slovenskih gospodinjstev s plinom. Slovenija je z Italijo podpisala sporazum o solidarnostnih ukrepih za zagotovitev zanesljivosti oskrbe s plinom. Industrijski odjemalci porabijo 70 odstotkov vsega zemeljskega plina v Sloveniji.
Zanimivo: Afrika se je zaradi ruske invazije na Ukrajino znašla v središču svetovne prehranske krize. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je začel afriško turnejo, s katero želi tamkajšnjim voditeljem zagotoviti, da bodo države dobile naročeno rusko žito.
Je pred vrati recesija?
Ključno: Svetovno gospodarstvo se ohlaja in pojavljajo se strahovi glede recesije.
Podrobno: V zadnjih nekaj mesecih je gospodarstvo doživelo kar nekaj šokov (npr. vojna v Ukrajini, ki je povzročila svetovni skok cen hrane in energije). Stvari so se še poslabšale, ko je Svetovna banka opozorila, da je svetovna rast zadušena in da se bodo mnoge države težko izognile recesiji. Pospešena inflacija in znatna upočasnitev gospodarske aktivnosti v ZDA in na Kitajskem sta še dodatno znižali napoved Mednarodnega denarnega sklada (IMF) glede gospodarske rasti za letošnje in prihodnje leto. V najnovejšem poročilu o svetovnih gospodarskih obetih je IMF še znižal napoved letošnje svetovne gospodarske rasti na 3,2 odstotka, potem ko jo je že aprila oklestil s 4,4 odstotka na 3,6 odstotka. V poročilu piše, da bi skupek vseh pretresov, ki smo jim bili priča, lahko povzročil recesijo, ki bi jo spremljala pospešena inflacija (stagflacija).
Vendar ni vse tako slabo. Pandemija je res opustošila gospodarske kazalce. Inflacija je povzročila padec zaupanja potrošnikov. Nizke številke ameriškega BDP se ne ujemajo z drugimi merili proizvodnje ali naraščajočimi plačilnimi listami delodajalcev. Raziskave v proizvodnji beležijo najšibkejše rezultate od zgodnjih dni pandemije, vendar je to morda zato, ker je pandemija spremenila porabo potrošnikov - navade se še niso vrnile v prejšnjo "normalo" (ljudje manj kupujejo opremo za telovadnico doma, več pa jih čaka v vrstah na letališčih). Celo upočasnitev Kitajske bi lahko Evropi pripomogla k zmanjšanju svetovnega povpraševanja po utekočinjenem zemeljskem plinu, razmišljajo v The Economist.
Zanimivo: Največji problem je inflacija. Svetovno dogajnje, ki jo spodbuja, so hitro naraščajoče svetovne cene hrane in energije ter motene dobavne verige, ki zvišujejo cene uvoženega blaga. Vendar nekatere številke se že nižajo. Cene pšenice so padle za skoraj 40 odstotkov glede na nedavni vrh v maju in v zadnjem času padajo tudi cene nafte. Dobavne verige okrevajo. Na žalost pa se pomanjkanje plina v Evropi povečuje. Čeprav se vlade po svojih najboljših močeh trudijo zaščititi potrošnike pred posledicami, bosta, če bo racioniranje potrebno (racionirati = z načrtno in enakomerno razdelitvijo življenjskih potrebščin omejiti njihovo porabo), industrijska proizvodnja in s tem BDP padla. Ta padec bo v nekaterih gospodarstvih morda močan (npr. v Nemčiji). V tem scenariju bo, tudi ko se bo proizvodnja zmanjšala, inflacija še narastla, predvidevajo v The Economistu. Vendar, morda bodo trenutni pritiski vodili do tega, da bomo v Evropi s skrbno vodenim prehodom na čisto energijo postali bolj samozadostni - to pa je tudi eden izmed ključnih elementov, ki lahko vodi iz recesije.
Novo poglavje za zdravstveni sistem?
Ključno: V torek je začel veljati zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema. Posegel je v več zakonov s področja zdravstva. Med drugim naslavlja dolge čakalne dobe v zdravstvu oz. zmanjšano dostopnost do zdravstvenih storitev.
Podrobno: Na ministrstvu za zdravje se bodo, skladno z zakonom, dolgih čakalnih vrst lotili tudi z dodatki za povečan obseg dela in za posebne pogoje dela na območjih občin z nižjo razvitostjo. Med glavnimi rešitvami zakona so poleg dodatkov na primarni ravni za povečan obseg dela tudi profesionalizacija svetov zavodov, obvezno izvajanje vsakoletne notranje revizije v javnih zdravstvenih zavodih, novi urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu ter plačilo vseh izvedenih zdravstvenih storitev nad rednim obsegom programa. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan pričakuje, da se bodo na podlagi zakona čakalne vrste v letu dni skrajšale za polovico. Prve realnejše podatke o čakalnih vrstah pa naj bi dobili že do 15. septembra.
Zanimivo: Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je izbruh opičjih koz razglasila za grožnjo svetovnemu javnemu zdravju. Tveganje po vsem svetu je zmerno, razen v Evropi, kjer je visoko. V sredo je WHO v številnih državah prvič podala konkretna priporočila za spolno vedenje. Med drugim priporoča zmanjšanje števila spolnih partnerjev, razmislek o spolnih odnosih z novimi partnerji in izmenjavo kontaktov. V Sloveniji so do petka potrdili 35 primerov okužb s tem virusom.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre
Commentaires