top of page

Tedenskih (s)pet, 22. - 29. 6.

Prvo televizijsko soočenje ameriških predsedniških kandidatov, demokrata Joeja Bidna in republikanca Donalda Trumpa, je minilo v znamenju kopice žalitev. Si ga spremljala? Biden je spomnil, da je Trump pravnomočno obsojen za kazniva dejanja, ta pa mu je vrnil, da to velja tudi za njegovega sina Hunterja. Demokrati so zaskrbljeni zaradi zmedenih odgovorov Bidna, republikanci pa so bili z nastopom Trumpa zadovoljni. Skratka, zadeva je vredna ogleda. S kokicami.



Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če uživaš v vikendu) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!



Minil je dan državnosti

Ključno: Slovenija je praznovala dan državnosti in s tem obeležila 33 let od osamosvojitve, ko je takratna skupščina sprejela ključne osamosvojitvene dokumente.


Podrobno: V ponedeljek je med drugim potekala osrednja državna proslava, na kateri je bila slavnostna govornica predsednica republike Nataša Pirc Musar. Predsednica je v trenutnih negotovih časih izpostavila pomen skupnosti v vseh njenih podobah. Izzive lahko po njenem prepričanju premagamo le skupaj, zato moramo vsak dan dokazovati, da smo skupnost. Še pred tem sta se na slavnostni seji sestala državni zbor in državni svet. Podpredsednica državnega zbora (DZ) Meira Hot je spomnila, da je bila temelj uspeha samostojnosti enotnost, ob strahu pred prihodnostjo pa je, kot meni, znova čas za pogum prelomnih časov slovenske državnosti. Predsednik državnega sveta (DS) Marko Lotrič pa je poudaril, da moramo biti Slovenci veseli in hvaležni, da smo med srečnimi narodi, ki lahko živijo v svoji državi in v miru.


V torek, na dan državnosti, pa je Pirc Musar je v predsedniški palači sprejela obiskovalce in spregovorila o pomenu ohranjanja Slovenije za prihodnje generacije. Med drugim je izpostavila pomen dialoga. Premier Robert Golob pa je dejal, da kljub temu, da nismo velika država, dokazujemo, da lahko tekmujemo z velikimi vizijami ter dodal, da lahko vedno sežemo še više. Po oceni bivših predsednikov republike je Slovenija lahko ponosna na prehojeno pot, ob 33-letnici osamosvojitve pa so čestitke izrekli tudi v vodstvih parlamentarnih strank. Sloveniji je za dan državnosti čestital tudi ameriški državni sekretar Antony Blinken.


Zanmivo: Obenem se je v torek slovenska nogometna reprezentanca prvič v zgodovini uvrstila v izločilne boje velikih tekmovanj. Potem ko je v zadnjem krogu skupinskega dela v Kölnu igrala 0:0 z Anglijo, se je prebila v osmino finala evropskega prvenstva v Nemčiji, kjer se bo pomerila s Portugalsko. Slovenija je prvič na EP nastopila leta 2000, v letih 2002 in 2010 pa je igrala na svetovnih prvenstvih. Takrat je vselej izpadla po skupinskem delu, tokrat pa ji je uspel največji uspeh v zgodovini slovenskega reprezentančnega nogometa.



Končana revizija nakupa stavbe na Litijski

Ključno: Na pravosodnem ministrstvu so potrdili, da je njihova služba za notranjo revizijo 14. 6. končala revizijo nakupa stavbe na Litijski. Uradne ugotovitve še niso znane.


Podrobno: Vodja službe Suzana Hötzl je ugotovitve predala aktualni ministrici Andreji Katič in vršilki dolžnosti generalnega sekretarja Saši Renko. Ministrica je 26. junija dejala, da bodo poročilo o notranji reviziji nakupa stavbe na Litijski posredovali tožilstvu in policiji, z ministrstva so nato sporočili, da bodo poročilo javno objavili šele po prejemu dodatnih pojasnil revizorke.


Zanimivo: Spletni portal 24ur, ki je poročilo pridobil neuradno, navaja, da močno obremenjuje takratno ministrico za pravosodje Dominiko Švarc Pipan, ministra za finance Klemna Boštjančiča in predsednika Roberta Goloba. Slednji revizijskega poročila nakupa stavbe na Litijski še ni prebral, po informacijah, ki jih ima, pa bi težko govoril, da je nastalo skladno z zakonodajo. Če to drži, bodo zahtevali inšpekcijski nadzor nad nastankom poročila. Ministrico Katič pa je že pozval k razjasnitvi okoliščin nastanka poročila. Švarc Pipan se bo na ugotovitve uradno odzvala, ko se bo z njimi seznanila.



Ukrajina in Moldavija začeli pristopna pogajanja z EU

Ključno: Ukrajina in Moldavija sta nekaj več kot dve leti po vložitvi prošnje za članstvo v EU začeli pristopna pogajanja z unijo, Kijev je z EU sklenil tudi varnostni sporazum.



Podrobno: Ukrajina in Moldavija sta 25. junija nekaj več kot dve leti po vložitvi prošnje za članstvo v EU tudi uradno začeli pristopna pogajanja. V Kijevu in Bruslju poudarjajo, da gre za zgodovinski trenutek, obenem pa se vrstijo tudi opozorila, da državi čaka še veliko dela. V Kijevu in Kišinjovu so na to pripravljeni.


Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je 27. junija v Bruslju podpisal varnostni sporazum z EU. Kot je dejal pred srečanjem z voditelji držav članic, bo ta sporazum vseboval zavezo vseh 27 članic, da Ukrajini zagotovijo obsežno podporo. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel pa je Kijevu zagotovil nadaljnjo podporo EU proti ruski agresiji.


Medtem so zunanji ministri držav članic EU so potrdili 14. sveženj sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino, ki vključuje tudi prepoved nadaljnjega izvoza ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz EU v tretje države. Mimogrede, Rusija je blokirala dostop do 81 medijev držav članic EU na ruskem ozemlju in to označila za povračilen ukrep, potem ko je Bruselj maja uvedel sankcije proti več ruskim medijem.


Postopek za vstop Gruzije v Evropsko unijo pa je de facto zaustavljen, potem ko je država nedavno sprejela sporni zakon o tujem vplivu, ki zaostruje nadzor nad civilno družbo, so na četrtkovem vrhu v Bruslju v skupni izjavi sporočili voditelji držav članic EU.


Zanimivo: Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar je v minulem tednu na obisku v Ukrajini z Zelenskim govorila o poti do miru. Pirc Musar je državi zagotovila podporo Slovenije, tudi v prizadevanjih za dosego pravičnega in trajnega miru, in napovedala, da bomo še naprej podpirali dejavnosti ukrajinske mirovne formule. Voditelja sta govorila tudi o pripravi varnostnega sporazuma med državama. Predsednica se je v prestolnici in v Buči poklonila žrtvam vojne. Državi sta podpisali memorandum o sodelovanju na področju podpore ukrajinskim otrokom, začasno razseljenim v Sloveniji.



Rutte nov generalni sekretar Nata

Ključno: Zveza Nato je potrdila odhajajočega nizozemskega premierja Marka Rutteja za novega generalnega sekretarja zavezništva. Formalno bo položaj prevzel oktobra.


Podrobno: Da bo Rutte prevzel vodenje 32-članskega zavezništva, je postalo jasno minuli teden, ko je edini preostali konkurent, romunski predsednik Klaus Iohannis, sporočil, da odstopa od kandidature (več o tem lahko prebereš tukaj).


Rutte je svoje imenovanje označil za veliko čast, pri tem pa poudaril, da Nato je in bo temelj kolektivne varnosti. Zvezo Nato Rutte prevzema v času naraščajočih obrambnih proračunov, ki jih je sprožila predvsem ruska invazija v Ukrajini februarja 2022. Od takrat tako rekoč vse članice Kijevu pomagajo z vojaško opremo, pri čemer Nizozemska ni izjema.



Zanimivo: Predsednica države Nataša Pirc Musar, premier Robert Golob in zunanja ministrica Tanja Fajon so pozdravili imenovanje Rutteja za naslednika Jensa Stoltenberga na položaju generalnega sekretarja zveze Nato. Golob je dejal, da se veseli sodelovanja z njim. Pirc Musar je ob čestitki Rutteju za imenovanje izpostavila njegove izkušnje, Fajon pa je sporočila, da vodenje Nata v teh zahtevnih časih ostaja v varnih rokah.



Znane prihodnje prioritete EU in njeno najverjetnejše vodstvo

Ključno: Voditelji članic EU so v četrtek Ursulo von der Leyen predlagali še za en mandat na čelu Evropske komisije, Kajo Kallas za vodjo diplomacije EU, Antonia Costo pa so izbrali za novega predsednika Evropskega sveta.


Podrobno: Von der Leyen nista podprla italijanska premierka Giorgia Meloni in madžarski premier Viktor Orban. V parlamentu, ki bi lahko o njej glasoval že sredi julija na ustanovnem zasedanju, bo 65-letna članica Evropske ljudske stranke (EPP) potrebovala podporo 361 od skupno 720 poslancev. V prvi izjavi po izvolitvi je napovedala, da si bo do glasovanja intenzivno prizadevala za to, da bi pridobila čim širšo podporo evropskih poslancev.


Evropski svet je potrdil strateške prioritete EU za obdobje 2024-2029. To so okrepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva, varnost in demokratične vrednote. Voditelji članic EU so se zavzeli za poglobitev notranjega trga, predvsem na področjih energetike, financ in telekomunikacij. Napovedali so pospešitev dokončanja unije kapitalskih trgov in bančne unije, da bi sprostili naložbeni potencial.


Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je izpostavil še vlogo digitalnega in zelenega prehoda, ki morata biti motor gospodarstva. V strateški agendi so predsedniki vlad in držav članic zagotovili, da bo pot do podnebne nevtralnosti, ki jo namerava EU doseči leta 2050, pragmatična. Na področju krepitve gospodarske konkurenčnosti so poudarili še potrebo po spodbujanju podjetjem in inovacijam prijaznega okolja ter ohranitvi socialne dimenzije evropskega notranjega trga.



Drugi steber je varna in močna Evropa, pri čemer so se voditelji v agendi strinjali, da mora biti EU na področju obrambne industrije veliko bolj učinkovita. Obenem so zagotovili nadaljnjo podporo Ukrajini v njenem boju za ponovno vzpostavitev neodvisnosti in ozemeljske celovitosti države, pa tudi pri povojni obnovi in prizadevanjih za pravičen mir. Na področju migracij pa so se zavzeli za boljše varovanje meja ter ustrezno delovanje schengenskega območja. Poudarili so tudi pomen celovitega partnerskega sodelovanja z državami izvora in tranzita. Tretji steber, ki so ga v agendi postavili na prvo mesto, pa obsega varovanje temeljnih vrednot in vladavine prava.


Voditelji so na četrtkovem zasedanju sicer sprejeli načrt dela na področju notranjih reform. Evropsko komisijo so v sklepih pozvali, naj do pomladi 2025 pripravi temeljit pregled politik z vidika temeljnih vrednot, konkurenčnosti, proračuna - tudi v luči pogajanj o prihodnjem večletnem finančnem okvirju - in upravljanja.


Zanimivo: Premier Robert Golob je izrazil prepričanje, da bodo novo vodstvo EU, ki ga bodo predvidoma sestavljali von der Leyen, Costa in Kallas, EU v nemirnih časih vodilo z veliko treznosti, modrosti in optimizma. Pozdravil tudi sklepe, ki so jih voditelji držav članic EU sprejeli o vojni na Bližnjem vzhodu, češ da so končno sprejeli dovolj jasna stališča.



Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. V ponedeljek so šolarji še zadnjič v tem šolskem letu sedli v šolske klopi, prejeli so tudi zaključna spričevala, nato pa so odšli na težko pričakovane najdaljše počitnice v letu. Dodajmo, da odbor za pravosodje s petimi glasovi za in devetimi proti predloga poslanske skupine NSi za razpis posvetovalnega referendum o predlogu novele zakona o parlamentarni preiskavi ni ocenil kot primernega. Je pa vlada potrdila predlog novele zakona o lokalnih volitvah. S tem predlogom sledijo odločbi ustavnega sodišča iz sredine leta 2020 glede volilnega spora. Predlog predvideva podaljšanje roka za vložitev ugovora pri občinski volilni komisiji iz dosedanjih 48 ur po glasovanju na dva dni po dnevu glasovanja.


Vlada je opravila razpravo in začela obravnavo predloga kandidature Tomaža Vesela za bodočega evropskega komisarja iz Slovenije. Vlada je prav tako za državni sekretarki v kabinetu predsednika vlade imenovala Petro Aršič in Metko Paragi. Aršič bo tako s 1. julijem v kabinetu prevzela področje strateškega komuniciranja, Paragi pa bo zadolžena za področje javnega zdravstva in javnega zdravja. Aršič je sicer strokovnjakinja na področju strateškega komuniciranja z dolgoletnimi izkušnjami v odnosih z javnostmi, političnih strategijah in kampanjah ter organizaciji dogodkov. Paragi je medtem doktorica znanosti temeljnih medicinskih ved, ki je več kot 30 let delovala v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano. Predsednica republike Nataša Pirc Musar pa je v državni zbor (DZ) posredovala predlog, s katerim na mesto informacijske pooblaščenke predlaga Jeleno Virant Burnik, dosedanjo vodjo mednarodnega sodelovanja in nadzora pri Informacijskem pooblaščencu.


Svet Radiotelevizije Slovenija je sprejel poziv vladi za delno uskladitev rtv-prispevka z inflacijo. Medtem so se premier Robert Golob, minister za finance Klemen Boštjančič in minister za javno upravo Franc Props so srečali s predstavnikoma sindikatov zaposlenih na upravnih enotah Frančiškom Verkom in Draganom Stankovičem. Govorili so o možnih rešitvah za čimprejšnje končanje stavke, po navedbah sindikatov pa so uspeli zbližati stališča. Socialni partnerji so kasneje v tednu po skoraj letu dni spet sedli za mizo Ekonomsko-socialnega sveta. Potem ko so podpisali deklaracijo o spoštovanju socialnega dialoga, so se med drugim lotili ukrepov v zdravstvu, davčnih sprememb in sprememb zakona o evidencah delovnega časa. Za vsa tri področja so ustanovili posebne delovne skupine.


Evropska centralna banka in Banka Slovenije sta izdali dovoljenji za združitev Nove KBM in SKB banke v eno pravno entiteto. Njuna pravna združitev je predvidena 22. avgusta, naslednji dan bodo združeno banko preimenovali v OTP banko. Sedež te banke bo v Ljubljani. Odbor DZ za kulturo pa je sprejel resolucijo o nacionalnem programu za kulturo za obdobje med letoma 2024 in 2031. Za resolucijo je glasovalo osem poslancev, trije so bili proti. Vlada je predlog resolucije o nacionalnem programu za kulturo sprejela konec maja. Njeno osnovno vodilo je jasna vizija kulture kot središčne politike solidarne in trajnostne družbe



Gremo še v tujino. Ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange je po več kot desetletju boja proti izročitvi ZDA z ameriškim pravosodnim ministrstvom dosegel dogovor, v skladu s katerim se je v zameno za priznanje krivde lahko vrnil v Avstralijo. Dogovor je bil potrjen 26. 6. na sodišču na Severnih Marianskih otokih, še isti dan se je Assange vrnil v domovino. Za zaprtimi vrati pa se je začelo sojenje ameriškemu novinarju Evanu Gershkovichu, ki je v Rusiji obtožen vohunjenja. Poročevalcu Wall Street Journala, ki so ga aretirali marca lani, v primeru obsodbe grozi do 20 let zapora. Gershkovich obtožbe zavrača kot lažne.


V Nemčiji je v veljavo stopil spremenjeni zakon o državljanstvu, ki omogoča hitrejšo pot do nemškega potnega lista in dvojnega državljanstva. Pridobitev državljanstva bo po novem mogoča že po petih letih bivanja v Nemčiji. Italijanska premierka Giorgia Meloni je obsodila antisemitske izjave, zaradi katerih sta v četrtek odstopili dve vodilni članici podmladka njene skrajno desne stranke Bratje Italije. Ob tem je namenila kritiko tudi spletnemu portalu Fanpage, ki je v okviru tajne preiskave objavil posnetke njunih spornih in žaljivih komentarjev. V okviru dialoga med Beogradom in Prištino pa sta se srbski predsednik Aleksandar Vučić in kosovski premier Albin Kurti ločeno sestala z visokim zunanjepolitičnim predstavnikom EU Josepom Borrellom in posebnim odposlancem za dialog Miroslavom Lajčakom. Predvideno je bilo tudi srečanje Vučića in Kurtija, a ga je slednji odpovedal.


Evropska unija je proti šestim posameznikom in trem podjetjem uvedla sankcije zaradi financiranja palestinskega islamističnega gibanja Hamas in palestinske militantne skupine Islamski džihad. Te vključujejo zamrznitev premoženja in prepoved potovanja v EU, prepovedano pa je tudi zagotavljanje finančne pomoči sankcioniranim. Vrhovno sodišče ZDA je razveljavilo 40 let trajajoč pravno prakso in oslabilo moč zveznih agencij - razveljavila je pravni presedan, ki je določal, da morajo sodišča v ZDA pri pravnih sporih glede razlag zakonov upoštevati razumne razlage agencij. Te urejajo številna vprašanja, ki vplivajo na vsakdanje življenje Američanov. Poleg tega je ameriško vrhovno sodišče sklenilo, da mora obtožba oviranja uradnega postopka, ki jo je ministrstvo za pravosodje uporabilo pri pregonu privržencev Donalda Trumpa zaradi napada na ameriški kongres 6. januarja 2021, vključevati dokaz o prirejanju ali uničevanju dokumentov. Odločitev bi lahko prinesla razveljavitev številnih obsodb.


V Iranu so se odvile predsedniške volitve, na katerih je dobrih 60 milijonov volivcev med štirimi kandidati izbiralo naslednika predsednika Ebrahima Raisija, ki je maja umrl v helikopterski nesreči. Volitve so potekale v času, ko se država sooča z gospodarsko krizo. Med štirimi kandidati le Masud Pezeškian pripada reformistični struji, ostali pa so izrazito konservativni. Argentinski parlament je po maratonski seji in ob protestih dokončno potrdil obsežen paket reform predsednika Javierja Mileija, ki je bil v več mesecih razprav temeljito spremenjen. Mileijeva vlada z reformami posega praktično v vse družbene sfere in uvaja drastičen program popolnega fiskalnega varčevanja, da bi do konca leta dosegli ničelni proračunski primanjkljaj.


Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.


Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!


- Starejše sestre

Commenti


bottom of page