Oj! Kako si preživela minuli teden? Ti je bilo kaj vroče? Imeli smo najbolj vroč dan letos! No, do zdaj. Kako pa gredo kaj izpiti (če jih imaš)? Sej bo! Maš to! Ko boš konec pa si zaslužiš kako fajn poletno branje. Izkoristi prvo javna platforma za izposojo e-knjig v Sloveniji Cobiss Ela. Si vedela, da so že v prvih nekaj urah preko nje zabeležili 500 izposoj e-knjig?
Vir: M.P.
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če uživaš v vikendu) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!
Utrinki s parade ponosa
Ključno: S parado ponosa so obeležili 40. obletnico LGBT gibanja na Slovenskem ter pozvali k vključujoči in strpni družbi.
Podrobno: Na festivalu parada ponosa, ki se je zaključil s paradno povorko, so izpostavili dosedanji boj za enakopravnost ter pozvali k vključujoči in strpni družbi. Parada ponosa je letos potekala pod geslom Pogled nazaj, korak naprej, z njo pa je skupnost obeležila 40. obletnico LGBT gibanja na Slovenskem.
Se je pa na paradi zgodilo nekaj incidentov. Policisti so obravnavali primer, ko je posameznik zoper nekoga uporabil solzivec, nekoga pa so polili z vodo in vanj metali jajca. Neznanci so popisali zid pri sedežu SDS.
Zanimivo: Mimogrede, v minulem tednu je tajski senat podprl zakon, v skladu s katerim bodo odslej v državi dovoljene poroke istospolnih parov. Tajska je tako postala šele tretja azijska država, ki je legalizirala poroke istospolnih parov.
Golob pospisal sporazum o članstvu v Evropski vesoljski agenciji
Ključno: Premier Robert Golob je podpisal sporazum o članstvu Slovenije v Evropski vesoljski agenciji (Esa). Evropska komisija pa je Sloveniji priporočila, naj okrepi gospodarsko konkurenčnost.
Podrobno: Golob in generalni direktor Ese Josef Aschbacher sta podpisala sporazum, na podlagi katerega bo Slovenija v začetku leta 2025 postala polnopravna članica te organizacije. Trenutno je za pridobivanje projektov pri Esi registriranih več kot sto slovenskih podjetij in institucij.
Evropska komisija PA je v okviru spomladanskega svežnja Sloveniji priporočila, naj okrepi gospodarsko konkurenčnost, med drugim z naslavljanjem pomanjkanja delovne sile in izboljšanjem pogojev za investicije. Med priporočili Sloveniji je še okrepitev administrativnih zmogljivosti za upravljanje skladov EU. Ni pa se Slovenija znašla med državami, za katere je Evropska komisija napovedala sprožitev postopka presežnega primanjkljaja. V tej skupini so Francija, Italija, Belgija, Madžarska, Poljska, Slovaška in Malta.
Slovenija se je sicer letos na lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD uvrstila štiri mesta slabše kot lani, na 46. mesto med 67 državami. V obdobju po pandemiji JE slovensko gospodarstvo hitro okrevalo, v zadnjih dveh letih pa izgubilo pridobljeno prednost zaradi upočasnitve gospodarske rasti, negativnega vpliva energetske krize in visoke inflacije ter pomanjkanja delovne sile.
Zanimivo: Mimogrede, Slovenija je lani prvič dosegla cilj 25-odstotnega deleža obnovljivih virov energije v bruto končni porabi energije, znašal je 25,3 odstotka, kot je povedal pristojni minister Bojan Kumer. Državi tako ne bo treba kupiti statističnega prenosa, kot je bil primer v treh letih prej, ko je za to skupno odštela skoraj 18 milijonov evrov.
Vlada v pogovore za pokojninsko reformo
Ključno: Vladna stran je s socialnimi partnerji neformalno začela pogovore o izhodiščih za pokojninsko reformo.
Podrobno: Po veljavni zakonodaji se je mogoče starostno upokojiti s 40 leti pokojninskedobe brez dokupa, torej s 40 leti dela, in 60 leti starosti. Vlada namreč poudarja, da ima Slovenija eno najnižjih dejanskih upokojitvenih starosti v državah članicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Ženske tako v povprečju dejansko odhajajo v pokoj pri starosti 61 let in osem mesecev, moški pa pri starosti 62 let in devet mesecev, je opomnila. Glede na to predlaga postopen dvig zakonsko določene starostne meje. Za zavarovance s 40 leti pokojninske dobe bi se v obdobju od leta 2028 do leta 2035 vsako leto dvignila za tri mesece, torej postopno na 62 let. Za zavarovance z manj pokojninske dobe pa bi se dvignila na 67 let. Starostni pogoj za vdovsko pokojnino bi se po izhodiščih zvišal na 60 let.
Referenčno obdobje za izračun pokojninske osnove, ki po veljavni zakonodaji vključuje katerihkoli najugodnejših zaporednih 24 let zavarovanja, bi se po izhodiščih od leta 2028 sčasoma podaljševalo na 40 (najboljših) let. Pri tem bi izločili pet najslabših let, ki so lahko katerakoli, ne pa nujno zaporedna. Daljše referenčno obdobje bi po mnenju vlade omogočilo, da bi višina pokojnine bolj odražala višino vplačanih prispevkov v aktivni dobi. Ker daljše referenčno obdobje v splošnem pomeni nižjo povprečno osnovo za odmero pokojnine, želi vlada to nadoknaditi z dvigom odmernega odstotka za izračun pokojninske osnove. Za 40 let pokojninske dobe zdaj znaša 63,5 odstotka, od leta 2028 pa bi se postopoma zviševal za 0,25 odstotne točke in v ciljnem letu 2035 dosegel 65,5 odstotka.
Zanimivo: Pri usklajevanju pokojnin bi postopno bolj upoštevala rast cen življenjskih potrebščin, manj pa rast plač - zdaj v 60 odstotkih upoštevajo rast plač in v 40 odstotkih rast cen življenjskih potrebščin.
Mirovna konferenca o Ukrajini
Ključno: Mirovna konferenca o Ukrajini je prinesla okvir za nadaljnja mirovna prizadevanja. Udeležila se je je tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar.
Podrobno: Na mirovni konferenci za Ukrajino so voditelji 80 držav od 93 sodelujočih sprejeli skupno izjavo, v kateri so poudarili, da sta za dosego miru nujna sodelovanje in dialog med vsemi stranmi, Rusija pa mora zagotoviti neodvisnost in ozemeljsko celovitost Ukrajine. Rusija na konferenco ni bila povabljena, udeležila se je ni niti Kitajska.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v nedeljo po udeležbi na konferenci poudarila, da so voditelji na njej naredili majhen korak v pravo smer. Na omizju o humanitarnih vidikih je posebej izpostavila skrb za otroke, ki so med najbolj ranljivimi v vojni. Pirc Musar bo na povabilo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega še ta mesec obiskala Ukrajino.
V petek so države članice EU potrdile podlago za pristopna pogajanja z Ukrajino in Moldavijo, ki se bosta v torek začeli pogajati o članstvu, je sporočilo belgijsko predsedstvo Sveta EU. O pogajalskih okvirjih, ki predstavljata podlago za pogajanja, so se stalni predstavniki držav članic EU načelno dogovorili pred enim tednom, zdaj pa ju je Svet EU še uradno potrdil.
Zanimivo: Medtem sta ruski predsednik Vladimir Putin in severnokorejski voditelj Kim Jong-un ob obisku ruskega predsednika v Severni Koreji podpisala sporazum o strateškem partnerstvu, ki vključuje vzajemno pomoč v primeru agresije zoper njuni državi. Konec tedna je Severna Koreja je na svoji strani demilitariziranega območja meje z Južno Korejo začela graditi odseke betonskega zidu, kar, po poročanju BBC, nakazuje na namero izvidniške dejavnosti na obmejnem območju. Ob tem je Putin je posvaril Južno Korejo, da bo v primeru dobave orožja Ukrajini naredila "veliko napako". Dodal je, da je Moskva pripravljena oboroževati Pjongjang, če bodo ZDA z zaveznicami še naprej dobavljale orožje Ukrajini. Države z jedrskim orožjem so v zadnjih petih letih ob vse večjih geopolitičnih napetostih posodobile svoje zaloge in povečale izdatke za arzenal atomskega orožja za tretjino, opozarjata ločeni poročili Pogodbe o prepovedi jedrskega orožja (Ican) in Mednarodnega inštituta za mirovne raziskave (Sipri).
EU brez dogovora, Rutte za NATO
Ključno: Voditelji članic EU še niso dosegli dogovora o vodilnih položajih v EU. Kaže pa, da bo trenutni nizozemski premier Mark Rutte novi generalni sekretar Nata.
Podrobno: Voditelji držav članic na neformalnih pogovorih niso dosegli dogovora o razdelitvi vodilnih položajev v institucijah EU. Čeprav je pred pogovori vladal optimizem, se je na srečanju zapletlo, saj naj bi zmagovalka volitev Evropska ljudska stranka zahtevala, da bi poleg vodenja Evropske komisije in Evropskega parlamenta polovico petletnega zakonodajnega obdobja vodila še Evropski svet.
Kasneje v tednu je romunski predsednik Klaus Iohannis sporočil, da je umaknil kandidaturo za mesto generalnega sekretarja zveze Nato. Obenem je Romunija podprla edinega preostalega kandidata, odhajajočega nizozemskega premierja Marka Rutteja. Že 18. 6. je Rutte dobil podporo madžarskega premierja Viktorja Orbana.
Zanimivo: Okoljski ministri EU so potrdili zakonodajo o obnovi narave. Ključen je bil glas avstrijske ministrice Leonore Gewessler, ki je zakonodajo podprla kljub nasprotovanju kanclerja Karla Nehammerja. Ta je potezo označil za nezakonito in napovedal pritožbo pred Sodiščem EU. Avstrijska ljudska stranka jo je 20. 6. kazensko ovadila.
Drugo dogajanje v minulem tednu
Začnimo v Sloveniji. Pri obvladovanju medvrstniškega nasilja po oceni premiera Roberta Goloba nismo posebej učinkoviti. Meni, da bi morali s spremembo zakonodaje redefinirati vlogo staršev in zaposlenih v šolskem sistemu. Pozval pa je, da problematike medvrstniškega nasilja ne mešamo z vprašanji romske manjšine. V sredo pa sta sveta krajevnih skupnosti Velika Dolina in Jesenice na Dolenjskem na dopisni seji tudi formalno potrdila sklep, s katerim tamkajšnjo osnovno šolo pozivata k izključitvi učenca, ki je fizično napadel devetošolca in ga močno poškodoval. V četrtek so se v Brežicah na pogovorih na to temo in v zvezi z romskimi vprašanji mudili predstavniki treh ministrstev. Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za izobraževanje Janje Zupančič naj bi bila rešitev glede učenca znana v nekaj dneh. Zakonske spremembe glede romskih vprašanj pa naj bi prišle jeseni.
Slovenija ostaja pri repu držav glede doseganja smernic zveze Nata o porabi dveh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambo. Z 1,29 odstotka BDP si na seznamu, ki ga je objavilo zavezništvo, deli predzadnje mesto z Luksemburgom, nižjo predvideno porabo za vojsko ima le Španija. Dodajmo, da je družba Gen energija, za zdaj edini investitor v novo nuklearko v Krškem (Jek 2), predstavila izsledke študij potresne varnosti, ki ugotavljajo, da parametri predvidene lokacije omogočajo varno obratovanje in proizvodnjo energije. Tudi dodatne geološke, geotehnične in seizmološke analize v širši Krški kotlini kažejo, da je območje, predvideno za Jek 2, z vidika potresne aktivnosti ustrezno.
Stanovanjske nepremičnine so bile v prvem letošnjem četrtletju na četrtletni ravni za 1,2 odstotka dražje, na letni ravni pa za 6,3 odstotka dražje, je objavil državni statistični urad. Objavljeni so bili tudi revidirani podatki za leto 2023, ki so pokazali, da je bilo lani prodanih 840 novih stanovanjskih nepremičnin oz. 515 več od prvotne objave. Cene stanovanjskih nepremičnin so bile v prvem četrtletju sicer za 93,5 odstotka višje, kot znaša povprečje leta 2015, so izračunali statistiki.
Začelo se je Evropsko prvenstvo v nogometu. Slovenska nogometna reprezentanca je na uvodni tekmi evropskega prvenstva, težko pričakovani prvi tekmi na velikih tekmovanjih po 14 letih, igrala 1:1 proti favorizirani Danski. V 2. krogu skupinskega dela evropskega prvenstva v Nemčiji je Slovenija s Srbijo igrala neodločeno, 1:1. Na tribunah je tekmo spremljalo okoli 20.000 slovenskih ljubiteljev nogometa, s čimer je bil postavljen nov rekord obiska tekme Slovenije na tujih tleh. Košarkarji Boston Celtics pa so na peti tekmi finala končnice severnoameriške lige NBA premagali Dallas Mavericks slovenskega asa Luke Dončića in v seriji slavili s 4:1 v zmagah za 18. naslov v zgodovini lige NBA. Dončić je sicer letos postal šesti slovenski košarkar z nastopom v finalu.
Gremo še v tujino. Notranji ministri Slovenije, Italije in Hrvaške Boštjan Poklukar, Matteo Piantedosi in Davor Božinović so izrazili upanje v čimprejšnjo ukinitev nadzora na notranjih schengenskih mejah ter izpostavili možnost uvedbe mešanih patrulj, a konkretnih korakov niso napovedali. Piantedosi je menil, da bi bilo leto 2025 idealno za ponovno prosto prehajanje mej. Poklukar in Piantedosi sta se nato na dvostranskem srečanju v Kobaridu dogovorila za dodatno krepitev policijskega sodelovanja. V sredo pa je vlada z odlokom podaljšala nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko za šest mesecev oziroma do vključno 21. decembra. Kot je pojasnil notranji minister Boštjan Poklukar, odločitev vlade med drugim temelji na napetih varnostnih razmerah po svetu, zlasti na Bližnjem vzhodu. Začasni nadzor na notranjih mejah bo še naprej potekal tako, da ne bo negativno vplival na potnike, okolje, gospodarstvo in prebivalce ob meji, je poudaril.
Napeto je bilo tudi v Palestini in Izraelu. V nedeljo je izraelski premier Benjamin Netanjahu je razpustil vojni kabinet. Odločitev je sprejel po odstopu člana kabineta Benija Ganca 9. 6. Izraelska vojska pa je napovedala dnevne taktične prekinitve vojaških aktivnosti na jugu Gaze, da bi omogočila oskrbo območja s človekoljubno pomočjo. Nato je v ponedeljek izraelski kabinet razpravljal o ukrepih za krepitev naselbin na zasedenem Zahodnem bregu kot odziv na nova priznanja Palestine in dejanja Palestinske uprave v mednarodnih organizacijah. V torek je izraelska vojska v luči krepitve konflikta s šiitskim Hezbolahom sporočila, da so potrdili načrt za ofenzivo v Libanonu. V petek pa je generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres posvaril, da se spopadi med Izraelom in libanonskim šiitskim gibanje Hezbolah ne smejo Libanona spremeniti v drugo Gazo. V palestinski enklavi so medtem izraelske sile nadaljevale z napadi, v katerih je bilo ubitih več deset ljudi. Isti dan je Armenija priznala Palestino in tako postala zadnja v vrsti držav, ki so v zadnjem obdobju priznale Palestino v luči vojne v Gazi.
Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre
Comments