top of page

Tedenskih (s)pet, 21. 1. - 28. 1.

V minulem tednu je bilo nekaj zmag. V soboto je začela veljati nova višina minimalne bruto postavke za študentsko in dijaško delo v višini 6,92 evra. :D Malo več pa je. Omenimo še, da je alpska smučarka Ilka Štuhec zmagala na smuku za svetovni pokal. Dan pred to zmago pa je na progi Olympia delle Tofane v isti disciplini osvojila drugo mesto. Kakorkoli, zate smo, kot vsaki teden, pripravile povzetek osrednjega dogajanja. Če te zanima še več, pa pokukaj v rubriko Drugo doganjane v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!


Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale. No, malo te morda bomo. Vendar zagotovo ti vse skupaj uspe prebrati v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če je šola/študij/delo zavzela že čisto preveč tvoje energije in časa) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki).


Da te za začetek malce nasmejemo ...


Vlada ima zdaj 19 ministrstev in en vladni urad

Ključno: Na političnem parketu se je veliko dogajalo. V torek je državni zbor (DZ) imenoval devet ministrov 15. slovenske vlade, ki jo vodi Robert Golob. Glasovanje je bilo potrebno zaradi reorganizacije vlade, ki jo je prinesla na lanskem referendumu izglasovana novela zakona o vladi. Vlada ima zdaj 19 ministrstev in en vladni urad.


Podrobno: Reorganizacija vlade prinaša ustanovitev treh novih ministrstev, in sicer ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ministrstva za okolje, podnebje in energijo ter ministrstva za solidarno prihodnost. Ob tem se štirim dosedanjim ministrstvom spreminjajo delovna področja, dve vladni službi pa preraščata v ministrstvo. Skratka, pred DZ so zaprisegli ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič, minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, minister za naravne vire in energijo Uroš Brežan, minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek, minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac in ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh.

Ni pa bila to edina omembne vredna reč na političnem parketu, ki se je odvijala v minulem tednu. V sredo se je začel dvodnevni letni posvet diplomacije v Brdu pri Kranju, namenjen predvsem spremembi zunanjepolitične strategije Slovenije, ki državo vrača v jedro EU. Golob in zunanja ministrica Tanja Fajon sta poudarila, da mora Slovenija razmišljati o globalnih vprašanjih, sploh v luči kandidature za nestalnočlanico Varnostnega sveta ZN, ki je v tem trenutku prvi cilj diplomacije. Drugi dan sta diplomate nagovorili predsednici države in državnega zbora, Nataša Pirc Musar in Urška Klakočar Zupančič. Pirc Musar je v svojem prvem nagovoru diplomatom poudarila pomen odlične diplomacije, ki temelji na timskem delu. Omenimo še, da je Golob je pozdravil odločitev Nemčije, ki je odobrila dobavo bojnih tankov leopard Ukrajini (ja, tudi to je novo, vendar podrobenje o tem nekoliko kasneje), a ob tem poudaril, da gre za izrazito nemško notranjepolitično vprašanje.


Zanimivo: Slovenija in Španija imata odlične odnose in se strinjata, da je v trenutni krizi ključna enotnost Evrope, sta poudarila Fajon in njen španski kolega Jose Manuel Albares, ki je bil gost posveta slovenskih diplomatov v Brdu pri Kranju. Albares, ki se je sestal z državnim vrhom, je izrazil podporo Sloveniji za članstvo v Varnostnem svetu Združenih narodov.



Predlogi za zdravstveno reformo v pripravi

Ključno: V začetku tedna je vseh 53 poslancev Gibanja Svoboda, SD in Levice uskladilo in podpisalo zavezo za sodelovanje in podporo pri izvedbi zdravstvene reforme. V petek pa se je prvič sestal strateški svet za zdravstvo, ki bo pripravil predloge za napovedano zdravstveno reformo.


Podrobno: Rešitve bodo po področjih pripravljale skupine. V prihajajočem tednu bo svet obravnaval predloge rešitev za primarni nivo zdravstva ter glede povečanja vpisa na medicinski fakulteti, je napovedal predsednik sveta Erik Brecelj. Kot je pojasnil premier Robert Golob, bo naloga sveta priprava strokovnih izhodišč, pisanje zakonodaje pa je v domeni medresorske delovne skupine za zdravstvo. Mimogrede, da ne pozabimo, vlada je sprejela sklep, da bodo do dodatka v višini do 150 evrov upravičeni tudi v plačni skupini J v dejavnostih zdravstva in socialnega varstva, predvsem zaradi preobremenitev.


Morda se spomniš, že v prejšnjih Tedenskih (s)pet smo pisale, da namerava vlada pri reformi slovenskega zdravstva slediti zgledu Finske in Estonije. Kot so pisali v Mladini, je zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan prejšnji teden dejal, da bomo ustvarili regionalni model za koncentriranje, za porazdelitev, da bo sleherni prebivalec 12 slovenskih regij imel enako dostopnost do vseh storitev (podobno, kot so ga na Finskem). Zdi se torej, da želi ministrstvo primarno zdravstvo - danes v pristojnosti občin - nekako dvigniti na regionalno raven in ga tako centralizirati. Kar je zanimiva ideja. Kakorkoli, kot so še pisali v Mladini, je zanimivo, da v pregledu stanja na področju zdravstva v Sloveniji, ni bistvenega poudarka na aktivnejše vključevanje medicinskih sester, ki bi lahko prevzele doberšen del dela zdravnikov - kar je bil najpomembnejši dejavnik za reševanje finskega zdravstva. Tam imajo na primer sestre s strokovnim magisterijem s področja primarne ravni, ki so opravile še klinično usposabljanje za specializacije in lahko samostojno na primarni ravni opravljajo vrsto storitev - ter s tem močno razbremenjujejo zdravnike.


V omenjenem pregledu stanja v slovenskem zdravstvu so sicer navedli, da ima Slovenija v primerjavi z evropskim povprečjem višje število medicinskih sester na prebivalca - kar pa je zelo površna poenostavitev in delna resnica. Kot so nadalje zapisali v Mladini je namreč v EU povprečje okoli deset diplomiranih medicinskih sester na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa le okoli 3. Skratka, visoko izobraženih medicinskih sester (z diplomami ali magisteriji) - torej tistih, ki bi lahko najbolj razbremenile delo zdravnikov - je trikrat manj kot na Finskem.


Zanimivo: Mimogrede, da ne bomo spet preveč dolgovezili o temah, ki so zadnje tedne redno na jedilniku, vladna stran je predstavnikom 45 sindikatov javnega sektorja predstavila analizo stanja na področju plačnega sistema v javnem sektorju. Dogovorili so se o časovnici in poteku priprave reforme, ki naj bi zaživela z letom 2024. Lestvica naj bi bila vezana na povprečno plačo v zasebnem sektorju, razmerje med najvišjo in najnižjo plačo pa naj bi bilo ena proti sedem. Koalicija naj bi se z izhodišči za plačno reformo seznanila v sredo, sindikati pa so napovedali pripravo pripomb. Analiza plač v javnem sektorju, ki jo je pripravila vlada, kaže, da je število zaposlenih leta 2015 znašalo 167.458, v prvi polovici leta 2022 pa v povprečju 188.814. Povprečna bruto plača se je v omenjeni primerjavi dvignila s 1756 na 2264 evrov.



Dogajalo se je na področju medijev

Ključno: V. d. generalnega direktorja Radiotelevizije Slovenija (RTVS) Andrej Grah Whatmough je predlagal nov stavkovni sporazum, ki vključuje umik 38 pisnih opozoril pred odpovedjo. Storjeni so bili tudi pomembni koraki v smeri zagotavljanja finančne in uredniške avtonomije novinarjev na Slovenski tiskovni agenciji (STA).

Podrobno: Začnimo na začetku. V ponedeljek je generalno vodstvo stavkovnega odbora novinarskih sindikatov RTVS začasno preložilo za 24. januar napovedano zaostritev stavke (ki traja od 23. maja lani). Whatmough je pogajalski skupini namreč predlagal nadaljevanje pogajanj in nov stavkovni sporazum, ki vključuje umik 38 pisnih opozoril pred odpovedjo, kot smo že omenile zgoraj. Programski svet RTVS pa je sklenil, da se postopek razrešitve Whatmougha, ki je zdaj v. d. generalnega direktorja zavoda, ustavi. V sredo pa je nadzorni svet RTVS sprejel finančni načrt zavoda za leto 2023. Zavod bo tako lahko normalno posloval in izvrševal poslovne načrte, saj je bil sredi decembra, ko programsko-produkcijski načrt še ni bil potrjen, sprejet sklep o financiranju po dvanajstinah.


V četrtek je vlada je na seji potrdila pogodbo o opravljanju javne službe STA za letos, ki za približno deset odstotkov zvišuje nadomestilo. Predstavniki zaposlenih na STA so pogodbo pozdravili, hkrati pa pričakujejo, da bo vlada poskrbela tudi za ustrezno nadgradnjo zakona o STA. Naslednji dan sta direktor STA Igor Kadunc in v imenu vlade v. d. direktorice urada vlade za komuniciranje Petra Bezjak Cirman podpisala pogodbo za financiranje javne službe STA v letošnjem letu. Vrednost letne pogodbe znaša 2.271.600 evrov, višina mesečnih nadomestil pa ne bo odvisna od štetja novic, ampak pogodba ponovno uvaja mesečno plačilo v dvanajstih enakih zneskih v višini 189.300 evrov.


Zanimivo: V luči v petek podpisane pogodbe so zaposleni STA z oken prostorov agencije na Tivolski cesti v Ljubljani umaknili napis zaobSTAnek, ki so ga obesili ob zaostritvi razmer leta 2021.



Nemčija pristala na dobavo bojnih tankov leopard Ukrajini

Ključno: Nemčija je pristala na dobavo bojnih tankov leopard Ukrajini, ZDA pa ji bodo poslale tanke abrams. V Kijevu so zaradi domnevne korupcije odstavili več visokih predstavnikov oblasti.


Podrobno: Gremo po vrsti. V soboto je ruska vojska sporočila, da so njene sile začele z ofenzivo v ukrajinski regiji Zaporožje, ki si jo je Rusija septembra lani enostransko priključila. Nato so se v ponedeljek zunanji ministri članic EU dogovorili o dodatnih 500 milijonih evrov za vojaško podporo Ukrajini. Sprejeli so tudi četrti sveženj sankcij proti Iranu zaradi nasilnega zatiranja protestov ter se dogovorili o vzpostavitvi civilne misije EU v Armeniji. Isti dan je ruski zunanji minister Sergej Lavrov bil med obiskom v Južni Afriki oster do Zahoda, češ da ni več v hibridni vojni z Rusijo, ampak skoraj v pravi vojni. Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je izgnalo estonskega veleposlanika in znižalo raven diplomatskih odnosov med državama. Estonijo je obtožilo rusofobije. V odziv na ta ukrep sta Estonija in Latvija izgnali ruska veleposlanika.


Kot smo omenile že v uvodu, je več visokih uradnikov v Ukrajini po razkritju domnevnih nepravilnosti in korupcije napovedalo odstop. Med njimi so mestnik vodje kabineta predsednika Kirilo Timošenko, namestnik generalnega tožilca Oleksij Simonenko, štirje namestniki ministrov in guvernerji petih ukrajinskih regij. Še več razrešitev je sledilo naslednji dan. Nekateri predstavniki oblasti naj bi se okoristili s finančno pomočjo Zahoda. V sredo je Nemčija - po večmesečnem oklevanju - odobrila dobavo bojnih tankov leopard Ukrajini ter kot proizvajalka izdala dovoljenje drugim državam za dobavo. Zavezala se je, da bo dostavila 14 leopardov, dobavo pa so napovedale še Poljska, Finska, Španija in Norveška. ZDA so napovedale dobavo 31 bojnih tankov M1 abrams. V četrtek je sicer ukrajinski predsednik Volodimir Zelensky zahodne države zaprosil tudi za rakete dolgega dosega in bojna letala. Omenimo še, da je na ta dan v novih ruskih napadih z raketami in droni bilo v Ukrajini ubitih skupno najmanj enajst ljudi (še enkrat toliko pa jih je bilo ranjenih). Ruske sile naj bi izstrelile 55 raket in 24 dronov kamikaz na cilje po vsej Ukrajini. Tudi blizu jedrske elektrarne v ukrajinskem Zaporožju, ki je pod nadzorom Rusije, so odjeknile močne eksplozije, so sporočili z Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA). V Moskvi so trditve IAEA sicer označili za neutemeljene.


V petek pa je Svet EU za še pol leta podaljšal sankcije, ki so usmerjene proti specifičnim gospodarskim sektorjem v Rusiji. Sankcije, ki so bile prvič uvedene že leta 2014 kot odziv na rusko destabilizacijo Ukrajine in so bile februarja lani s pričetkom invazije krepko razširjene, bodo tako veljale do konca julija, je sporočil Svet EU. Kakorkoli, Madžarska ne bo podprla sankcij EU proti Rusiji, ki bi bile usmerjene proti ruskemu jedrskemu sektorju, kot je v pogovoru za madžarski radio Kossuth dejal madžarski premier Viktor Orban. Poudaril je, da vlada v Budimpešti ne bo podprla nobenih sankcij, ki bi dodatno povečale inflacijo v državi.


Zanimivo: Sodišče je odredilo ukinitev najstarejše ruske organizacije za človekove pravice, Moskovske helsinške skupine. To je zadnji v vrsti pravnih ukrepov proti organizacijam, ki so kritične do Kremlja. Evropsko sodišče za človekove pravice je odločilo, da bo obravnavalo tožbi Nizozemske in Ukrajine proti Rusiji zaradi sestrelitve malezijskega potniškega letala nad Ukrajino leta 2014. Svojo odločitev je utemeljilo s tem, da je dovolj dokazov za obravnavo tožb.



Našli nove tajne dokumente pri Bidnu in Penceu

Ključno: V ZDA so našli nove tajne dokumente pri predsedniku Joeju Bidnu in nekdanjem podpredsedniku Miku Penceu.


Podrobno: Najprej so na Bidnoven domu v zvezni državi Delaware med skoraj 13 ur dolgo preiskavo našli še šest zaupnih dokumentov, kot je sporočil Bidnov odvetnik Bob Bauer. Gre za dokumente iz časa, ko je bil Biden senator in nato podpredsednik ZDA in že za četrti zaseg dokumentov, ki bi jih moral oddati v nacionalni arhiv. Prvič je Bidnova pravna ekipa zaupne dokumente našla tik pred vmesnimi volitvami v prostorih centra Penn Biden v Washingtonu. Nato pa so dokumente našli še v garaži predsednikovega doma v Wilmingtonu v Delawaru ter v predsednikovi domači knjižnici v Wilmingtonu. Biden je povedal, da so vse doslej najdene dokumente nemudoma predali nacionalnemu arhivu, ni pa pojasnil, zakaj jih je obdržal.


Kakorkoli, v torek je odmevala še novica, da je Penceov odvetnik prejšnji teden na njegovem domu v Indiani odkril nekaj več kot deset dokumentov z oznako zaupno in jih predal zvezni policiji FBI. Pence je doslej zagotavljal, da nima nobenih zaupnih dokumentov.


Zanimivo: Kot smo pisale že tudi me, ameriške oblasti preiskujejo tudi nekdanjega predsednika Donalda Trumpa. Zvezni preiskovalni urad (FBI) je avgusta lani na njegovem zasebnem posestvu na Floridi zasegel okoli 300 strogo zaupnih dokumentov, ki jih Trump ni želel vrniti v arhiv. Preiskavo vodi posebni tožilec Jack Smith.



Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Zunanja ministrica Tanja Fajon se je prejšnjo soboto udeležila zasedanja zunanjih ministrov EU. Kot je dejala, so se strinjali, da je treba nadaljevati izvajanje pritiska na Črno goro, da bi imenovala manjkajoče ustavne sodnike. Z italijanskim kolegom Antoniem Tajanijem sta ob robu zasedanja govorila o sodelovanju pri upravljanju migracij na zahodnobalkanski migracijski poti po vstopu Hrvaške v schengen. Ministrica za javno upravo v funkciji notranje ministrice Sanja Ajanović Hovnik pa se je na srečanju notranjih ministrov EU glede vračanja migrantov zavzela za manj zapleteno in hitrejšo uporabo dela vizumskega zakonika, ki omogoča uvedbo določenih omejitev pri vizumski politiki v odnosu do države, ki ne sodeluje v zadovoljivi meri. Gremo še na sodišča. Državni zbor (DZ) je za predsednika vrhovnega sodišča imenoval Miodraga Đorđevića. Vrhovno sodišče bo vodil do upokojitve konec leta 2025 in ne poln šestletni mandat. Okrožno sodišče je v obravnavi odškodninske tožbe, ki jo je predsednik SDS in nekdanji predsednik vlade Janez Janša vložil zaradi zadeve Patria, z delno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek zoper nekdanjo tožilko in sodnike. Ustavno sodišče pa je zavrnilo zahtevo za začasno zadržanje zadnje novele zakona o dohodnini, ki jo je skupaj z zahtevo za oceno ustavnosti konec 2021 vložila skupina poslancev SDS in NSi. Bo pa zadevo obravnavalo absolutno prednostno. Kasneje v tednu se je na okrožnem sodišču skoraj 13 let po aretacijah končalo sojenje v zadevi Balkanski bojevnik, enem najbolj odmevnih primerov v zgodovini Slovenije. V tretjem sojenju je 17 obtoženih priznalo krivdo, sodišče pa jih je zaradi neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami obsodilo na že prestane zaporne kazni. Sodišče je sledilo predlogu tožilstva, ki je obtoženim z Draganom Tošićem na čelu očitalo, da so v letih 2008 in 2009 trgovali s kokainom in organizirali prevoze te droge iz Južne Amerike v Evropo. Povezani naj bi bili tudi s srbskim narkokraljem Darkom Šarićem. Da ne pozabimo, potem ko je državni svet (DS) zaradi določbe, da bodo lahko finančni inšpektorji ob sumu davčnih kršitev brez sodne odredbe na vozilih namestili sledilne naprave, izglasoval veto na novelo zakona o finančni upravi, so v DZ novelo znova izglasovali ob podpori Gibanja Svobode in Levice. Slednji so novelo podprli ob obljubi, da bodo domnevno sporni člen v presojo poslali ustavnemu sodišču. Ustavno presojo je v četrtek nato vložil varuh človekovih pravic. Med zakoni, ki jih je v minulem tednu sprejel DZ, je tudi zakon o zaščiti prijaviteljev, ki ureja varstvo prijaviteljev kršitev pri predpisih, in sicer v delovnem okolju tako v javnem kot zasebnem sektorju. Poslanci so med drugim sprejeli še novelo kazenskega zakonika, ki uvaja t. i. zločin iz sovraštva kot obteževalno okoliščino pri odmeri kazni. DZ je potrdil tudi novelo zakona o državnem svetu, s katero se zakon usklajuje z odločbo ustavnega sodišča. Poleg tega so poslanci sklenili, da predlog dopolnitev zakona o vladi ter novele zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki so ju vložili v SDS, nista primerna za nadaljnjo obravnavo. Vlada je izdala uredbo o oblikovanju cene toplote iz daljinskega ogrevanja. Uredba velja od 1. januarja do 30. aprila. S tem bo rast stroškov ogrevanja v najbolj prizadetih občinah precej nižja, je prepričana vlada. Kasneje v tednu pa je vlada določila še najvišjo dovoljeno drobnoprodajno ceno zemeljskega plina v sistemih daljinskega ogrevanja tudi za zaščitene odjemalce, kamor sodijo socialne službe, vrtci, osnovne šole in zdravstveni domovi. Tudi ta velja od 1. januarja. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je leta 2022 ustvaril primanjkljaj v višini okoli 133 milijonov evrov, za letos načrtuje primanjkljaj v višini 48,4 milijona evrov. Oba bo po načrtih pokril z lastnimi viri ZZZS, a v finančni načrt niso vključeni finančni učinki dogovorov o višjih plačah v zdravstvu (in drugi), ocenjeni na 150 milijonov evrov. Glede načrtov o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa na ZZZS poudarjajo, da bo ta vir financiranja v višini okoli 600 milijonov evrov treba nadomestiti. Vlada je dala soglasje k finančnemu načrtu ZPIZ za letos, po katerem bo februarja izvedena redna uskladitev pokojnin in drugih prejemkov v višini 4,9 odstotka, marca pa uskladitev dodatka za pomoč in postrežbo in invalidnin za telesno okvaro v višini 9,8 odstotka. Kot so pojasnili v vladi, je načrtovano tudi izplačilo letnega dodatka. Sicer ni nič bistveno novega, da je bilo govora o zahtevah za višje plače, pa vendar. Na plačna nesorazmerja so opozorili tudi ravnatelji šol. Od vlade pričakujejo, da jim do plačne reforme dodeli dodatek v višini 600 evrov bruto mesečno in finančno ovrednoti strokovne nazive. Združenje direktorjev socialnovarstvenih zavodov v okviru Skupnosti socialnih zavodov Slovenije od vlade zahteva uvedbo 700 evrov bruto dodatka mesečno na plače direktorjev in ostalih vodilnih delavcev iz plačne skupine B. V Lekarniški zbornici Slovenije so opozorili na pomanjkanje kadra tako v javnih kot bolnišničnih lekarnah. Razlogi so nizko vrednotenje njihovega dela in vedno večje obremenitve, pa tudi vedno večji pritiski in zahteve pacientov. Glavni stavkovni odbor Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije pa je sklenil, da za 25. januarja napovedanega protestnega shoda pred vlado ne bo (in ga ni bilo). Vlada je namreč 23. januarja pripravila uradni predlog glede odprave zaostankov pri plačah zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Pogajanja se bodo nadaljevala. Bilo je tudi viharno. Večji del države so zajele obilnejše padavine, težave je povzročal tudi močan veter. Burja, ki je v Vipavski dolini mestoma dosegala hitrost do 140 kilometrov na uro, in sneženje sta ponekod povzročila izpade elektrike.



Zavijmo še v tujino. V petek so po svetu obeležili dan spomina na žrtve holokavsta. Osrednja slovesnost na območju nekdanjega nemškega nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau je minila v znamenju kritik Rusije zaradi vojne v Ukrajini. Poljski premier Mateusz Morawiecki je v Varšavi ruskega predsednika Vladimirja Putina obtožil, da med vojno v Ukrajini gradi nova taborišča. Putin, ki je z argumentom boja proti neonacizmu že večkrat upravičeval invazijo, pa je spet ponovil, da v Ukrajini delujejo neonacisti. Kakorkoli, zavrtimo čas vse do 21. januarja. Takrat je Turčija odpovedala načrtovani obisk švedskega obrambnega ministra Pala Jonsona v Ankari, potem ko je desničarski skrajnež, znan po protiislamskih stališčih, dobil dovoljenje za protest pred turškim veleposlaništvom v Stockholmu med katerim je zažgal Koran. Na praznovanju kitajskega novega leta v Kaliforniji je prišlo do streljanja. Umrlo je deset ljudi, še najmanj deset drugih je bilo ranjenih. Storilec, 72-letni Američan azijskega rodu, je zbežal, nato si je sodil sam. Estonsko glavno mesto pa je uradno prevzelo naziv Zelena prestolnica Evrope 2023. Mesto si je naziv prislužilo zaradi sistemskega pristopa k zelenemu upravljanju in povezovanju različnih strategij s ciljem postati bolj zeleno. Viharno vreme pa zadnje dni ni pestilo le nas. Zaradi snega, poledice in orkanskega vetra je bil v velikem delu Hrvaške oviran promet. Snežilo je tudi v višjih delih Dalmacije. Sneg je težave povzročal tudi v zahodnem delu Bosne in Hercegovine, kjer je v zametih ostalo več vozil, ter v Črni gori, kjer je obstal vlak. V torek pa je Evropska komisija predstavila predlog operativne strategije za bolj učinkovito vračanje migrantov, ki so jim članice EU zavrnile prošnjo za mednarodno zaščito. Ko smo že v EU, francoski predsednik Emmanuel Macron in nemški kancler Olaf Scholz sta na slovesnosti ob 60-letnici elizejske pogodbe poudarila pomen sodelovanja med državama za Evropo. Na skupni seji sta sestali tudi vladi obeh držav ter predstavniki parlamentov. V petek pa je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v pismu voditeljem držav članic EU pred zasedanjem, ki bo sredi februarja, predstavila predloge ukrepov na področju migracij. Ukrepi so namenjeni okrepljeni zaščiti zunanjih meja, hitrejšim azilnim postopkom in sodelovanju s tretjimi državami. Če gremo še malo bolj severno, Finska mora, po besedah finskega zunanjega ministra Pekka Haavista, razmisliti o vstopu v Nato brez Švedske. Turčija je sicer preložila nov krog pogovorov s Švedsko in Finsko glede njunega članstva v Natu.


Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!


- Starejše sestre

Comentários


bottom of page