Četudi je korona mimo, težave v zdravstvu ostajajo. Upamo, da se dobro počutiš, ker je vprašanje, kdaj boš dejansko prišla do željenega termina. Četudi, treba je priznati, to vprašanje je vse prej kot novo ... Kakorkoli, osrednji dve novici se sukata okoli teme zdravstva in javnega sektorja nasploh, njihovih zahtev ter, na drugi strani, svarila glede (ne)vzdržnosti javnih financ. Upamo, da enkrat v bližnji prihodnosti to ne bosta več osrednji novici - čeprav nismo preveč optimistične. Ob tem ti priporočamo spremljanje oddaj, kot so Tarča in Studio ob 17 - ko telovadiš, zvečer ne veš kaj bi sama s sabo, obešaš perilo ... Me pa smo zate, kot vsaki teden, pripravile povzetek osrednjega dogajanja. Če te zanima še več, pa pokukaj v rubriko Drugo doganjane v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale. No, malo te morda bomo. Vendar zagotovo ti vse skupaj uspe prebrati v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če je šola/študij/delo zavzela že čisto preveč tvoje energije in časa) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki).
Zdravstvo ...
Ključno: Po besedah ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana namerava vlada pri reformi slovenskega zdravstva slediti zgledu Finske in Estonije. Cilj pa je učinkovit, digitaliziran in finančno vzdržen zdravstveni sistem. Trenutno napetosti ostajajo.
Podrobno: Že zadnjih nekaj tednov pišemo o pretresih v zdravstvu - in zdi se, da bo ta tema aktualna še kar nekaj časa. Najprej omenimo, da so v ponedeljek začele delovati prve ambulante za neopredeljene bolnike (torej tiste brez izbranega družinskega zdravnika). Odprli so jih v Zdravstvenem domu (ZD) Velenje, ZD Celje, ZD Ljubljana Rudnik in ZD Maribor. Ministrstvo za zdravje predvideva, da bodo do konca marca 2023 odprli 94 ambulant za neopredeljene bolnike. Kot je povedal minister za zdravje, pa so te ambulante le kratkoročna rešitev za pomanjkanje družinskih zdravnikov.
V sredo pa je potekal koalicijski vrh v Brdu pri Kranju, ki je bil namenjen problematiki zdravstva. Seznanili so se z analizo stanja v zdravstvu in se po besedah premiera Roberta Goloba dogovorili, da bodo člani koalicije podpisali zavezo za sodelovanje pri pripravi zdravstvene reforme. Ta se bo začela na ZZZS, ki je prepoznan kot ena večjih težav (izvedli naj bi sistemsko prenovo in digitalizacijo poslovanja). Čez 14 dni bodo pripravili podoben vrh na temo ostalih petih reform, po njem pa pripravili tudi aneks h koalicijski pogodbi, ki bo zajemal časovnico za vse reforme.
V petek je minister za zdravje pojasnil, da namerava vlada pri reformi slovenskega zdravstva slediti zgledu Finske in Estonije. Na ministrstvu so pripravili pregled stanja na področju zdravstva v Sloveniji. Zaradi neurejenosti zdravstvenega sistema se po ministrovih besedah podaljšujejo čakalne dobe, število oseb brez osebnega zdravnika raste, kumulativni poslovni izid bolnišnic je slab, plačni sistem je pod stalnim pritiskom. Vsi izzivi pa so po njegovih besedah rešljivi. Kot ključne predpogoje za reformo je izpostavil digitalizacijo, reformo plačnega sistema v javnem sektorju in strukturno prenovo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Predstavil je tudi časovnico za nekatere ključne načrtovane spremembe.
V začetku tedna so sicer uradno so odprli nov bolnišnični del Splošne bolnice Celje s heliportom. V novih prostorih so v začetku leta začele delovati dnevna bolnišnica in anesteziološke ambulante. Celjsko bolnišniso sta obiskala tudi Bešič Loredan in Golob. Slednji je izrazil zadovoljstvo s primeri dobre prakse, saj ima celjska regija najmanjše število neopredeljenih bolnikov, med njimi je polovica tujcev.
Mimogrede, Komisija za preprečevanje korupcije ni potrdila sumov nasprotja interesov pri direktorici Zdravstvenega doma Ljubljana Antoniji Poplas Susič. Postopek so zato na komisiji ustavili, prijavo zoper direktorico pa so posredovali svetu ZD Ljubljana, ker so ugotovili, da zadeva vsebuje znake kršitev predpisov ali druge relevantne informacije iz pristojnosti drugih organov.
Omenimo še, da so člani komisije državnega zbora (DZ) za nadzor javnih financ so opozorili, da bodo lahko v primeru tožb tistih, ki ne morejo do osebnega zdravnika, še dodatno obremenile javne finance. Vrstila so se še druga opozorila glede finančne vzdržnosti, tudi v luči napovedanih dvigov plač v javnem sektorju - več o tem malo kasneje.
Zanimivo: Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije je za 22. februar napovedal protestni shod medicinskih sester in drugih zaposlenih v zdravstveni negi. Razlog je nezadovoljstvo z decembrskim dogovorom s sindikati zdravstva in socialnega varstva, ko se vlada ni želela pogajati o plačah medicinskih sester in drugih zaposlenih v skupini E3. S pozivom po ureditvi plač so se na vlado obrnili tudi v Sindikatu občin Slovenije, ki združuje zaposlene v lokalni samoupravi, ter v Sindikatu delavcev v pravosodju. Več o drugih sindikatih in sektorjih pa v nadaljevanju ...
Vse glasnejši tudi drugi znotraj javnega sektorja
Ključno: Po nekaterih že dogovorjenih zvišanjih plač v javnem sektorju se vrstijo nove zahteve po odpravi nesorazmerij in prenovi plačnega sistema ter napovedi protestov. Po drugi strani se vrstijo vse glasnejša svarila pred posledicami za vzdržnost javnih financ.
Podrobno: Torej, v ponedeljek je Sindikat carinikov Slovenije je za 13. februar napovedal začetek stavke zaposlenih na Finančni upravi RS. Med drugim zahteva dvig izhodiščnih plač za pet plačnih razredov za vse uslužbence finančne uprave, štiriodstotni dodatek k plači kot nadomestilo zaradi prepovedi opravljanja drugih dejavnosti in nezgodno zavarovanje. V Sindikatu državnih organov Slovenije od vlade oziroma resornih ministrov zahtevajo primerne plače in primernejši odnos do uslužbencev države in uprav lokalnih skupnosti. Opozarjajo, da je potrebno okrepiti tudi število izvrševalcev pooblastil države in lokalnih skupnosti. No, v delu sindikatov javnega sektorja od vlade zahtevajo, da pripravi rešitve za ureditev plačne problematike in odpravo plačnih nesorazmerij. V nasprotnem primeru napovedujejo, da bodo 24. februarja organizirali protestni shod. V pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja so opozorili, da vlada že dva meseca krši rok, določen za začetek pogajanj o prenovi plačnega sistema in odpravo uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice. Povrh vsega se je dvignila tudi Zveza društev upokojencev, ki je predlagala, da se pokojnine februarja uskladijo vsaj za 7,1 odstotka, ne pa samo za predvidenih 4,9 odstotka. Vlado so pozvali tudi, naj razmisli o izplačilu draginjskega dodatka.
Ob tem bodo Novinarski sindikati Radiotelevizije Slovenija (RTVS) v torek zaostrili dejavnosti v okviru stavke, ki so jo začeli 23. maja lani. Novinarji in ustvarjalci javne televizije in uredništva Multimedijskega centra bodo 24 ur stavkali na delovnih mestih in v tem času ne bodo delali, pri čemer bo izjema opravljanje nalog zakonsko določenega minimuma v delovnem procesu. Novinarji in ustvarjalci radijskih programov pa bodo stavkali tako kot doslej v okviru stavkovnih aktivnosti in bodo na stavkovni dan poročali o stavki ter pomenu avtonomne in neodvisne javne radiotelevizije. Vodstvo RTVS napoved zaostrovanja stavke obžaluje, o zakonitosti stavke pa bo na njihovo pobudo odločalo tudi sodišče.
Zanimivo: Na drugi strani se vrstijo opozorila, da dvig minimalne plače in vse več zahtev po zvišanju plač v javnem sektorju javnim financam nalagajo vse večje breme. Ob tem je ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik zagotovila, da so finančni učinki doslej dogovorjenega na področju plač v javnem sektorju znotraj predvidenega okvira. Z namenom modernizacije javne uprave je ustanovila tudi strokovni svet za trajnostni razvoj javne uprave, ki bo sestavljen iz treh delovnih skupin. K sodelovanju je povabila predstavnike univerz in fakultet, gospodarskih in obrtnih združenj, nevladnega sektorja ter zaposlene v javni in državni upravi.
V Ukrajini so se znova okrepili ruski raketni napadi
Ključno: Zahodne državo so napovedale pošiljke težkega orožja Ukrajini, okrepili so se pozivi Nemčiji k odobritvi pošiljk tankov tipa leopard, ki pa še ni bila realizirana.
Podrobno: V soboto je bilo v ruskem raketnem napadu na stanovanjsko poslopje v mestu Dnipro ubitih najmanj 45 ljudi, 20 jih še vedno pogrešajo. Ranjenih je bilo 80 ljudi, med njimi 16 otrok. V Kremlju so v ponedeljek zanikali, da bi napad izvedla ruska vojska. V sredo je v strmoglavljenju helikopterja v mestu Brovari je umrlo najmanj 14 ljudi, med njimi ukrajinski notranji minister Denis Monastirski, njegov namestnik, državni sekretar in trije otroci. Poškodovanih je bilo več kot 20 ljudi, vzrok strmoglavljenja ni znan.
Dogajalo se je tudi na področju dobave orožja Ukrajini. Velika Britanija bo Ukrajini zagotovila tanke challenger 2 za obrambo pred rusko agresijo, je v soboto dejal britanski premier Rishi Sunak. V ponedeljek je predsednik Evropskega sveta Charles Michel v Evropskem parlamentu podprl pošiljanje tankov Ukrajini. Evroposlanci so Nemčijo pozvali, naj odobri dobavo tankov tipa leopard Ukrajini. Kontaktna skupina za pomoč Ukrajini na srečanju v letalskem oporišču Ramstein v Nemčiji sicer ni dosegla dogovora o dobavi nemških tankov leopard Ukrajini. Kakorkoli, Več držav je napovedalo nove pošiljke orožja Kijevu, med drugim ZDA, Velika Britanija, Danska in Švedska. Rusija je opozorila Zahod pred eskalacijo, če bi Kijevu dobavil orožje dolgega dosega. Mimogrede, Ruski predsednik Vladimir Putin je v pogovoru s turškim kolegom Recepom Tayyipom Erdoganom kritiziral zahodne dobave orožja Ukrajini.
Mimogrede ...
Moskva svari pred eskalacijo konflikta v Ukrajini, če bi Zahod Kijevu dobavil orožje dolgega dosega. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je opozoril, da dobava zahodnih tankov Kijevu na terenu ne bi veliko spremenila, posledice take dobave pa bi bile negativne za Ukrajino. V petek so ruske sile so po navedbah Moskve zavzele dve vasi v Ukrajini, med drugim vas Kliščijivka na južnem obrobju strateško pomembnega mesta Bahmut, za katerega potekajo srditi spopadi med ukrajinsko vojsko in proruskimi enotami. Zavzele naj bi tudi vas Lobkove v južni regiji Zaporožje, je sporočilo obrambno ministrstvo v Moskvi.
Zanimivo: Da ne pozabimo, ZDA v Ukrajini pripravljajo teren za hibridno vojno proti Rusiji, je na letni novinarski konferenci dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Predloge ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega za mir je označil za absurdne. Omenimo še, da so ZDA v petek rusko najemniško skupino Wagner označile za mednarodno kriminalno organizacijo, so sporočili iz Bele hiše in ob tem obsodili dejavnosti skupine v Ukrajini.
Srečanje Svetovnega gospodarskega foruma
Ključno: V Davosu je potekalo letno srečanje Svetovnega gospodarskega foruma. Sodelujoči so ocenili, da so se možnosti recesije v zadnjih tednih nekoliko zmanjšale, a izzivi z vojno v Ukrajini na čelu še naprej zahtevajo vso pozornost.
Podrobno: V ponedeljek se je v švicarskem Davosu začelo 53. letno srečanje Svetovnega gospodarskega foruma (WEF). Glavne teme so bile vojna v Ukrajini, energetska in prehranska kriza ter soočanje svetovnega gospodarstva z visoko inflacijo. Na srečanju je, med drugim, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen predstavila zeleni načrt za evropsko industrijo, ki je odgovor na ameriško zakonodajo za zniževanje inflacije.
Ob sklepu srečanja v petek so sodelujoči ocenili, so se možnosti recesije v zadnjih tednih nekoliko zmanjšale, a izzivi z vojno v Ukrajini na čelu še naprej zahtevajo vso pozornost. EU in 26 partnerskih držav je ob robu srečanja v četrtek predstavilo koalicijo trgovinskih ministrov za podnebje. Gre za prvi svetovni forum na ministrski ravni, ki naslavlja trgovino v povezavi s podnebjem in trajnostnim razvojem.
Zanimivo: Zelensky je bil v nagovoru udeležencem Svetovnega gospodarskega foruma kritičen do Berlina zaradi omahljivosti glede dobave tankov leopard (več o tem zgoraj).
Panzeri v aferi Katargate privolil v sodelovanje z belgijskim tožilstvom
Ključno: Nekdanji italijanski evropski poslanec Antonio Panzeri, glavni osumljenec v korupcijskem škandalu, ki pretresa Evropski parlament, je v torek z belgijskim tožilstvom sklenil dogovor o priznanju krivde in sodelovanju v zameno za enoletno zaporno kazen.
Podrobno: Pojasnimo ozadje, če se ti je slučajno izmuznilo iz spomina. Dolgoletnega nekdanjega evropskega poslanca, 67-letnega Panzerija, so zaradi suma vpletenosti v korupcijski škandal aretirali 9. decembra lani v Bruslju - na isti dan kot podpredsednico Evropskega parlamenta, grško socialistično poslanko Evo Kaili, in italijanskega parlamentarnega pomočnika Francesca Giorgija, partnerja Kailijeve. V središču preiskave je njegova nevladna organizacija Fight Impunity, ki jo je ustanovil leta 2019. Skupaj z vodjo nevladne organizacije No Peace Without Justice, Italijana Niccolo Figa-Talamanca, ki je prav tako v priporu, so obtoženi članstva v kriminalni združbi, pranja denarja in korupcije. Osumljeni so, da so od Katarja prejeli velike vsote denarja za vplivanje na politične izjave in odločitve v Evropskem parlamentu v korist emirata, zlasti glede pravic delavcev. V preiskavi, ki so jo lani poleti zaupali bruseljskemu preiskovalnemu sodniku Michelu Claiseu, so v Panzerijevem bruseljskem domu po navedbah sodnega vira našli 600.000 evrov v gotovini. Po poročanju medijev naj bi prejel tudi sredstva od Maroka. Katar in Maroko obtožbe zanikata.
Zanimivo: Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je po korupcijskem škandalu evroposlancem predstavila ukrepe za okrepitev transparentnosti, integritete in neodvisnosti delovanja te institucije. Seznanila jih je tudi s prošnjama za odvzem poslanske imunitete Belgijcu Marcu Tarabelli in Italijanu Andrei Cozzolinu. Kasneje pa je Evropski parlament za enega od 14 podpredsednikov izvolil Luksemburžana Marca Angela. Nasledil je v Belgiji priprto Kaili. Aja, pa sodišče v Bruslju je odločilo, da Kaili ostaja v priporu.
Drugo dogajanje v minulem tednu
Začnimo v Sloveniji. V ponedeljek je ministrstvo za okolje in prostor Nuklearni elektrarni Krško (Nek) izdalo okoljsko soglasje za podaljšanje obratovanja. S tem je zaključen postopek presoje vplivov na okolje, ki so ga v Neku opravili po lanskem remontu, s katerim so elektrarno pripravili na obratovanje za dodatnih 20 let, do leta 2043. Ko smo že pri energetiki, velenjski svetniki so razpravljali o uvozu tujega premoga za potrebe Termoelektrarne Šoštanj. Z uvozom niso zadovoljni, zaradi škodljivih vplivov na okolje ob razkladanju premoga pa pričakujejo ukrepanje energetskih družb. Pričakujejo, da cena toplotne energije za Šaleško dolino ostane nespremenjena. V nedeljo je zunanja ministrica Tanja Fajon bila na uradnem obisku v Črni gori, sogovornike pa je pozvala k imenovanju ustavnih sodnikov. To je označila kot pogoj za zagotovitev spoštovanja temeljnih pravic državljanov in stabilnosti institucij. Mimogrede, že decembra, ko je državo obiskala skupaj z avstrijskim zunanjim ministrom Alexandrom Schallenbergom, je bila Črna gora opozorjena, da bi EU lahko zaustavila pristopni proces, če ne bo poskrbljeno za delovanje institucij. Fajon je nato v ponedeljek na prvem uradnem obisku Kosovu zagotovila nadaljnjo pomoč in podporo Slovenije pri evroatlantskih integracijah ter vključevanju v regionalne in mednarodne povezave. Napovedala je okrepitev slovenske prisotnosti v Kforju in Eulexu ter pozvala k normalizaciji odnosov med Prištino in Beogradom. No, v torek pa je predsednica republike Nataša Pirc Musar v predsedniški palači sprejela veleposlanike več držav pri Združenih narodih (ZN), ki so v Sloveniji v okviru konference o mednarodnem humanitarnem pravu, ki jo v prihodnjih dneh pripravlja zunanje ministrstvo. Sprejela jih je tudi Fajon in jim predstavila zunanjepolitične prioritete Slovenije. Govora je bilo tudi o vojski. Na posvetu o predlogu nove resolucije o dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske (SV) do leta 2040 so se udeleženci strinjali, da se je treba hitro odzivati na spreminjajoče se varnostne razmere. Prav drastično spremenjene varnostne razmere v Evropi ter nove in višje ambicije glede razvoja SV so glavni razlogi za prenovo 2022 sprejete resolucije. Po novem naj bi obseg obrambnih izdatkov najkasneje do leta 2030 dosegel dva odstotka BDP. Na posvetu Za boljšo prihodnost živali, ki je bil v državnem zboru (DZ) na pobudo predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič, so se zavzeli za zakonodajo, ki bo bolj prijazna do živali, pa naj gre za rejne živali ali za hišne ljubljenčke. Za boljšo prihodnost živali so se poleg predsednice DZ zavzeli tudi predsednica republike, predsednik vlade in predsednik DS. Mimogrede, Klakočar Zupančič je kasneje v tednu v pogovoru s predsednikom srbskega parlamenta Vladimirjem Orlićem, ki je bil na uradnem obisku v Sloveniji, izrazila slovensko podporo Srbiji pri približevanju EU. Izpostavila je tudi zavzemanje Slovenije za dialog pri reševanju vprašanj med Beogradom in Prištino. Spet se je govorilo o noveli zakona o dohodnini ... Državni svet s 13 gospodarskimi in kmetijskimi organizacijami ustavnemu sodišču predlaga, da ugotovi protiustavnost izpodbijanih določb novele zakona o dohodnini. Predlagajo, da sodišče zadevo obravnava absolutno prednostno in da začasno zadrži izvrševanje izpodbijanih določb novele. Zagnali so tudi peticijo za nižje davke nizjidavki.si. Tik pred koncem lanskega leta sta takšno zahtevo za oceno ustavnosti novele zakona o dohodnini že vložili poslanski skupini SDS in NSi. Ob tem omenimo, da, kasneje v petek odbor DZ za finance ni ponovno podprl novele zakona o finančni upravi, na katero je državni svet zaradi določb glede tajnega sledenja izglasoval odložilni veto. Da je primerna za vnovično potrditev, bi morala glasovati večina vseh članov odbora, torej osem. Toda glasove za je prispevalo le sedem poslancev Svobode. Vlada je s sklepom združila Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine Slovenije ter ustanovila nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Napoved združitve obeh muzejev v nov javni zavod je sicer naletela pri delu javnosti in politike na negativen odziv. Omenimo še, da je Slovenijo zajelo najbolj izdatno sneženje v tej zimi. V osrednji Sloveniji je zapadlo med 10 in 15 centimetrov snega, na Jezerskem in v Ratečah pa okoli 40 centimetrov. Največ težav je sneženje povzročilo v cestnem prometu zaradi zdrsov predvsem tovornih vozil ter podrtih dreves. Težave so bile tudi v železniškem prometu, več tisoč odjemalcev na območju Elektra Ljubljane in Eleketra Maribor je bilo začasno brez elektrike. Tokrat se je dogajalo tudi na področju kronike, o kateri sicer ne poročamo pogosto, saj so tragedije posameznikov njihova stvar in ne nekaj, kar bi uporabljale kot vabo za bralce ... Slovenski kriminalisti so v sodelovanju z avstrijskimi kolegi končali dve leti trajajočo preiskavo, s katero so razbili mednarodno kriminalno združbo, ki je trgovala z drogo na širšem območju Slovenije, Avstrije in Italije. Za več kot 200 različnih kaznivih dejanj so ovadili 49 oseb, 15 se jih je znašlo v priporu. V petek pa je na območju ljubljanskega Viča je prišlo do streljanja, v katerem je bila ena oseba huje poškodovana. Moški je kmalu po prihodu policistov zaradi hudih poškodb umrl, so povedali na Policijski upravi Ljubljana. Policija storilca, ki naj bi peš pobegnil v smeri Rožne doline, še išče. Po podatkih policije je storilec moški, visok okoli 170 centimetrov, oblečen pa je bil v temna oblačila in imel zakrit obraz ter temno kapo, je v izjavi za medije pojasnila tiskovna predstavnica Policijske uprave Ljubljana Aleksandra Golec.
Zavijmo še v tujino. Na Češkem je potekal prvi krog predsedniških volitev. Največ glasov sta dobila nekdanji načelnik generalštaba češke vojske Petr Pavel in nekdanji premier Andrej Babiš. Prvi je dobil 35,4 odstotka glasov, drugi pa 35 odstotkov. Čez dva tedna se bosta pomerila v drugem krogu. V Bolgariji je po oktobrskih volitvah stekel še tretji poskus za sestavo vlade. Predsednik Bolgarije Rumen Radev je mandat podelil socialistični stranki pod vodstvom Kornelije Ninove. Kakorkoli, v petek se je razširila novica, da Socialistični stranki (BSP) pod vodstvom Ninove ni uspelo pridobiti potrebne parlamentarne večine. Bolgari se bodo tako spomladi podali na nove predčasne volitve, že pete v dveh letih. V Franciji pa je potekala stavka proti nepriljubljeni pokojninski reformi predsednika Emmanuela Macrona. Največ težav je povzročila v prometu, ohromljen je bil tudi pouk. Ko smo že v Franciji, Macron in španski premier Pedro Sanchez sta podpisala izjavo o prijateljstvu med državama. Pariz in Madrid naj bi okrepila sodelovanje pri vprašanju migracij, obrambe in energije. Posebni odposlanec EU za dialog med Beogradom in Prištino Miroslav Lajčak je obiskal Kosovo in Srbijo, kjer se je pogovarjal o normalizaciji odnosov med stranema. Po srečanju s kosovskim premierjem Albinom Kurtijem v Prištini je dejal, da je od njega pričakoval več razumevanja do predlogov mednarodne delegacije za normalizacijo odnosov med Prištino in Beogradom. v Beogradu pa je ocenil, da je srbski predsednik Aleksandar Vučić po drugi strani pokazal odgovoren pristop in voljo, da sprejme težke odločitve v interesu miru in evropske perspektive za Srbijo. Medtem so se nadaljevali protesti proti širitvi premogovnika in posledičnemu rušenju celotne vasi Lützerath. Policija je proti protestnikom uporabila vodne topove. V ponedeljek so iz enega od predorov v vasi evakuirali še zadnja protestnika. V torek so se protesti nadaljevali v bližini vasi, policija pa je med drugim prijela švedsko podnebno aktivistko Greto Thunberg. Skočimo še čez lužo. Po aferi z zaupnimi dokumenti, ki so jih odkrili pri Joeju Bidnu, so republikanci začeli širiti teorijo, da gre za naklep demokratov, da bi Bidnu preprečili vnovično kandidaturo za predsednika ZDA. Med glasnejšimi je kongresnik Matt Gaetz, ki je televiziji Fox News ponudil teorijo, da je škandal preveč ugoden za republikance, in sumi, da gre za demokratsko zaroto proti 80-letnemu Bidnu. Po najavi Jacinde Ardern, da se zaradi izčrpanosti poslavlja s položaja premierke, se na Novi Zelandiji začenja iskanje njenega naslednika na čelu laburistične stranke, ki bo do volitev oktobra vodil tudi vlado. Novega vodjo bodo najprej v nedeljo poskusili izvoliti poslanci stranke, kandidat za naslednika Ardernove bo moral za zmago osvojiti dve tretjini glasov. Če to ne bo uspelo nobenemu, se obeta daljši proces izbire, v katerega se bodo vključili člani stranke in z njo povezani sindikati. V torek so tri večje mednarodne nevladne organizacije, CARE, Save the Children in International Rescue Committee (IRC), sporočile, da so deloma obnovile dejavnosti v Afganistanu, potem ko so talibani omilili prepoved dela žensk v zdravstvu. Evropska komisija je sporočila, da bo EU povečala finančna sredstva za humanitarno pomoč za leto 2023 na 1,7 milijarde evrov. Največ, 382 milijonov evrov, bo namenjenih Bližnjemu vzhodu in severni Afriki.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre