Si pripravljen(a) na september in ponoven začetek šole? Me, povedano po pravici, nismo. Pa tudi vreme pretekli teden ni kaj dosti kazalo, da se nam bliža jesen. Bilo je vroče "kot v peklu"! Saj se reče tako, kajne? No, nič kaj hladno pa ni bilo tudi na novičarskem področju. Kljub parlamentarnim počitnicam vlada ni počivala, temveč je marljivo sprejemala ukrepe za pomoč prebivalstvu po ujmi. Spremembe so se odvijale tudi na našem javnem servisu, medtem pa sta tuje medije preplavljala predvsem dva svetovno znana obraza. Malce smo pobrskale za TOP 5 novicami preteklega tedna ... zdaj pa jih z veseljem delimo s tabo. Saj veš, da ne boš čisto za luno ;)
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale. No, malo te morda bomo. Vendar zagotovo ti vse skupaj uspe prebrati v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če bi najraje zaprla oči, ker počivaš nekje na plaži v viseči mreži) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki).
Interventni zakon za pomoč po poplavah
Ključno: Vlada je sprejela predlog interventnega zakona za pomoč po poplavah, s katerim načrtuje najnujnejšo obnovo infrastrukture in namenja pomoč najbolj prizadetim. Pomoč je razdeljena na štiri sklope.
Podrobno: Prvi sklop zajema pomoč prebivalcem oz. gospodinjstvom, drugi sklop vsebuje ukrepe podjetjem (gospodarstvu), tretji sklop pa so ukrepi, oblikovani posebej za občine, saj so te prve, ki imajo stik s prebivalci. Četrti sklop sestavljajo sanacijski in preventivni ukrepi na javni infrastrukturi, vodotokih in protipoplavni zaščiti.
Začasni ukrepi za gospodinjstva med držim zajemajo oprostitev plačila vrtca, če tega otroci niso mogli obiskovati, brezplačno prehrano za šolarje, solidarnostno pomoč, odlog plačila elektrike in zemeljskega plina, odlog plačevanja posojil ...
Država pri ukrepih za gospodarstvo pomaga podjetjem na finančnem in davčnem področju. Ukrepi za gospodarstvo so usmerjeni v ohranjanje dohodka, delovnih mest in čimprejšnje delovanje podjetja.
Zanimivo: Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, je povedal, da je vlada predvidela tudi obvezni solidarnostni prispevek, ki se bo stekal v sklad za obnovo Slovenije. Poudaril je, da bodo prispevek plačali vsi. Zaposleni bodo plačali delež od dohodnine, enak znesek pa bo prispevalo tudi gospodarstvo.
Svet RTVS razrešil Urbanijo in imenoval Pöschla
Ključno: Po tem, ko je v. d. direktorja TV Slovenija Uroš Urbanija na spletu sporočil, da so 17. 8. zoper njega sprožili postopek izredne odpovedi, je svet RTVS v četrtek soglašal z njegovo razrešitvijo. Na njegovo mesto so imenovali Andraža Pöschla.
Podrobno: Urbanija je 17. avgusta na spletu sporočil, da je predsednik nove štiričlanske uprave RTV Slovenija Zvezdan Martić sprožil postopek za njegovo izredno odpoved. Čeprav RTVS sprva ni komentiral navedb na spletu, pa je svet RTVS teden dni kasneje upravi javnega zavoda podal soglasje za razrešitev v. d. direktorja TV Slovenija, torej Urbanije.
Martić je odločitev pojasnil, da se je za razrešitev odločili, ker je po pregledu stanja izdanih pooblastil ugotovil hujšo kršitev. Bivši v. d. generalnega direktorja RTVS Andrej Grah Whatmough je namreč Urbanijo pooblastil za podpisovanje finančnih dokumentov v višini 25.000 evrov. Prav tako ga je pooblastil tudi za nadaljnji prenos pooblastil, a le do višine do 5000 evrov, kar pa je Urbanija prenesel na dolgoletno pomočnico direktorja TVS za finance, a brez omejitev. Slednja ob tem v tistem trenutku na RTVS sploh ni bila zaposlena, temveč je z zavodom sodelovala na podlagi podjemne pogodbe, Urbanija pa bi pooblastilo lahko prenesel le na zaposlene delavce do druge stopnje vodenja.
Urbanija na seji ni dobil možnosti zagovora, saj da je svet dal le soglasje k razrešitvi. Odvetnik Jožef Klavdij Novak pa je pojasnil, da je že imel Urbanija pravico do zagovora in da jo je tudi izkoristil. Razrešeni v. d. je sicer temu (neuspešno) ugovarjal.
Svetniki so medtem na seji podali tudi soglasno pritrdili predlogu uprave, da za novega v. d. direktorja TV Slovenije imenuje Andraža Pöschla. Televizijo bo vodil do imenovanja novega direktorja oz. direktorice s polnim mandatom.
Zanimivo: Po tem, ko je mesto v. d. generalnega direktorja RTVS zasedel Martić, je prišlo tudi do menjave na čelu Multimedijskega centra zavoda. V. d. vodje centra je nekdanja urednica uredništva za nove medije na MMC RTV Slovenija Kaja Jakopič.
V Veliki Britaniji prvič uspešno presadili maternico
Ključno: Kirurgi v Oxfordu so izvedli prvo presaditev maternice na Otoku. Britanka, ki se je rodila brez maternice, je slednjo prejela od svoje starejše sestre, ki že ima dva otroka.
Podrobno: Prejemnica maternice je bila 34-letnica, darovalka pa njena 40-letna sestra, ki že ima dva otroka in se je zato odločila pomagati svoji mlajši sestri, ki se je rodila brez tega organa. Le dva tedna po operaciji pa je 34-letnica dobila tudi prvo menstruacijo.
Tako kot drugi bolniki s presaditvijo mora tudi ona jemati imunosupresivna zdravila, s katerimi preprečuje zavrnitev tkiva. Te sicer prinašajo dolgoročna zdravstvena tveganja, zato bodo maternico odstranili po največ dveh nosečnostih.
Prejemnica ima z možem v skladišču osem zarodkov, oba pa sta pred operacijo opravila potrebno svetovanje. Njun primer je pregledal in odobril poseben organ, stroške bolnišnice, ocenjene na 25.000 funtov (okoli 30.000 evrov) pa je plačala dobrodelna organizacija Womb Transplant UK. Več kot 30 članov osebja, ki je sodelovalo na dan presaditve, je svoj čas namenilo brezplačno.
Zanimivo: Prva ženska, ki je po presaditvi maternice postala mama, je leta 2014 postala Švedinja. Maternico ji je darovala prijateljica v 60-letih. Vse od takrat je bilo po vsem svetu opravljenih 100 presaditev maternice in rojenih okoli 50 otrok, večinoma v ZDA in na Švedskem, pa tudi v Turčiji, Indiji, Braziliji, na Kitajskem, Češkem, v Nemčiji in v Franciji.
V strmoglavljenju letala umrl vodja Wagnerja Jevgenij Prigožin
Ključno: Štiri dni po strmoglavljenju Prigožinovega zasebnega letala, v katerem je umrlo vseh 10 oseb na krovu, so ruski preiskovalci tudi uradno potrdili, da je vodja ruskih plačancev Jevgenij Prigožin umrl.
Podrobno: "Molekularno-genetsko testiranje je zaključeno," je v izjavi sporočil ruski preiskovalni odbor ter potrdil, da so uspeli potrditi identiteto vsej desetih umrlih oseb na krovu zasebnega letala, ki je strmoglavilo v sredo. S tem so tudi uradno potrdili ugibanja preteklih dni, in sicer da je v strmoglavljenju umrl vodja skupine ruskih plačancev Wagner Jevgenij Prigožin.
Njegovo zasebno letalo je 25. avgusta strmoglavilo severozahodno od Moskve. Poleg Prigožina pa so umrli še šest drugih Wagnerjevcev, pilot letala, kopilot in stevardesa.
Ruske oblasti so medtem zavrnile govorice, da so odredile umor vodje Wagnerje. Medtem ko ameriški uradniki, ki jih povzema medijska hiša CBS, menijo, da je bil najverjetnejši vzrok za strmoglavljenje eksplozija na krovu zrakoplova, pa Pentagon pravi, da je šlo najverjetneje za načrtovan umor Prigožina.
Ruski predsednik Vladimir Putin je medtem v petek podpisal odlok, po katerem morajo člani vseh paravojaških organizacij, tudi Wagnerjevci, zvestobo zapriseči Rusiji. V njem je zapisano, da morajo člani tovrstnih skupin dosledno upoštevati ukaze poveljnikov in višjih voditeljev. Strokovnjaki potezo ocenjujejo kot Putinov poskus, da poveča svoj nadzor nad Wagnerjem.
Zanimivo: Prigožinovo letalo Embraer Legacy 600 s katerim je na svoji poslednji poti letel vodja Wagnerja je v preteklosti uporabljal tudi nekdanji slovenski letalski prevoznik Linxair. Pod njegovim okriljem je letalo letelo med letoma 2007 in 2015, v tem času pa je na njegovem krovu letel tudi predstavniki slovenske vlade, predsednik republike, ministre in tudi več podjetnikov. Leta 2020 je letalo pristalo v rokah skupine Wagner.
Trump se je predal oblastem in poskrbel za zgodovinski dogodek
Ključno: Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump se je v četrtek predal oblastem v zvezni državi Georgia. A v zaporu je preživel manj kot 30 minut. Po plačilu varščine in ustvaritvi zaporniške fotografije je zakorakal na prostost ter postal prvi (nekdanji) predsednik ZDA, ki se lahko "pohvali" s tovrstno fotografijo.
Podrobno: Kot je napovedal, je tudi storil. Nekdanji ameriški predsednik se je v četrtek predal oblastem v zloglasnem zaporu v zvezni državi Georgia, ki je znan predvsem po nasilju in katastrofalnih bivanjskih pogojih. Trumpa namreč bremeni obtožnica poskusov sprevračanja rezultatov predsedniških volitev leta 2020.
Vendar pa je v zaporu ostal le toliko časa, da je plačal 200.000 dolarjev (okoli 185 tisoč evrov) varščine in posnel svojo zaporniško fotografijo, nato pa je znova zakorakal na prostost, od koder bo čakal na sojenje. Prav njegova fotografija obraza iz zapora pa predstavlja zgodovinski trenutek ZDA. 77-letnik je namreč postal prvi (nekdanji) predsednik ZDA, ki so mu v zaporu naredili tovrstno fotografijo.
Kmalu bo objavi Trumpove zaporniške fotografije je ta preplavila splet, uporabniki družbenih omrežij pa so si ga seveda privoščili in ustvarili poplavo spletnih šal. Petek pa je njegov mrki izraz na fotografiji komentiral tudi aktualni ameriški predsednik Joe Biden. "Čeden fant," je šaljivo dejal.
Zanimivo: Čeprav bi takšna fotografija za marsikoga pomenila konec politične kandidature, pa jo je Trump maksimalno izkoristil. Postala je namreč simbol njegove predsedniške kampanje in kot taka pristala na različnih promocijskih izdelkih. Njegova ekipa je le nekaj ur po objavi fotografije javnosti ponudila majice, vrčke in nalepke z zaporniško podobo nekdanjega predsednika in napisom: "Nikoli se ne predajte". Aretacija pa mu je prinesla že več kot sedem milijonov dolarjev (6,6 milijona evrov).
Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre