Oj! Kako si??? Avgust se bliža h koncu, me pa s polno paro naprej. Zate smo znova pripravile pregled dogajanja. Cel teden je potekal v luči odpravljanja škode po poplavah. Upamo, da si dobro, da se imaš lepo in da čim več uživaš. <3
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale. No, malo te morda bomo. Vendar zagotovo ti vse skupaj uspe prebrati v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če bi najraje zaprla oči, ker počivaš nekje na plaži v viseči mreži) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki).
Poplave: prvi interventni ukrepi
Ključno: V ponedeljek (bil je dan prostovoljstva, po poplavah) je pomagalo na tisoče prostovoljcev. Pomoč je prišla tudi s strani EU in ostalih držav. Začeli so veljati prvi interventni ukrepi. Hkrati pa se pojavljajo ugibanja o učinku poplav na rast BDP (v drugem četrtletju je bila 1,4-odstotna).
Podrobno: Na dan solidarnosti, ki je bil namenjen pomoči vsem, ki jih je prizadela ujma, je na pomoč priskčilo med 11.000 in 12.000 prostovoljcev. Posledice poplav in zemeljskih plazov so pomagali odstranjevati na prizadetih območjih, največ na Koroškem in v Zgornji Savinjski dolini. Preko aplikacije Poplave 2023 je bilo izdanih 90 delovnih nalogov za skupine, ki so štele od 30 do več kot 100 oseb. Poleg tega je pri čiščenju in sanaciji prizadetih območij sodelovalo še približno 2000 lastnikov objektov, sorodnikov in prijateljev. Do 1. septembra bo pripravljena predhodna ocena škode na prizadetih območjih. Ta bo podlaga za pripravo predhodnega programa odprave posledic, za katerega država občinam zagotavlja 40 odstotkov predplačil, je pojasnil minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan.
Sloveniji je na pomoč priskočilo več kot deset držav, in sicer s helikopterji, pomožnimi mostovi in težko mehanizacijo za prečiščevanje strug rek. Na ljubljansko letališče je prispela pomoč Karitasa iz Poljske, kjer je bil v torek po cerkvah dan solidarnosti s Slovenijo. Pridobitev sredstev iz solidarnostnega sklada EU, predvideno v višini 400 milijonov evrov, je v rokah ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj. Vlogo morajo oddati v 12 tednih od nastanka škode, Slovenija lahko tako prvih 100 milijonov evrov pričakuje do konca oktobra.
Zrastla sta dva nova montažna mostova - v Mežici in na Prevaljah. Prvega sta končala slovenska in makedonska vojska, drugega pa so postavili pripadniki nemške Zvezne agencije za tehnično pomoč (TWA). Gre za prva dva montažna mostova na Koroškem po ujmi. Odprtja obeh se je udeležil obrambni minister Marjan Šarec. Evropske države so v okviru mehanizma EU na področju civilne zaščite Sloveniji ponudile 11 mostov, začele pa so delovati tudi mobilne ekipe za psihosocialno pomoč prebivalcem na prizadetih območjih. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je skupaj z dobavitelji elektrike zasnovalo ukrep, s katerim bi vsem poplavljenim gospodinjstvom od avgusta do konca leta zagotovili električno energijo za 0,1 centa na kilovatno uro oz. en evro na megavatno uro.
Mesečna pomoč za prizadete v poplavah trenutno znaša petkratnik zakonsko predpisanega minimalnega dohodka. Če upravičenec vlogo za pomoč vloži v avgustu, prvo nakazilo predvidoma prejme 21. septembra.
V četrtek je vlada opredelila nabor ukrepov, ki jih bo vgradila v novi interventni zakon za pomoč po poplavah. Med njimi so tehnična pisarna z več izpostavami, pospešitev pridobivanja dovoljenj za rekonstrukcije, izredna solidarnostna pomoč in moratorij na posojila. Do slednjega bi bile tako pravne kot fizične osebe upravičene za 12-letno obdobje.
Zanimivo: Vodarska stroka se sooča z velikim izzivom. Med drugim bo morala poskrbeti za učinkovitejše protipoplavne ukrepe - čeprav so po ocenah hidrotehnikov ti dobri, pa ne zadostujejo za tako obširne dogodke, kot smo jim bili nedavno priča. Ob tem je treba poudariti, da Jesen zaradi večje ranljivosti infrastrukture po poplavah ne bo enostavna.
Nova uprava RTV Slovenija
Ključno: Z izvolitvijo Francija Pavšerja za delavskega direktorja se je v sredo konstituirala nova štiričlanska uprava RTV Slovenija. Predsednik uprave javnega zavoda (dolgoletni zaposleni na RTV Slovenija Zvezdan Martić) si je kot prvi cilj pri vodenju zadal normaliziranje odnosov na RTV.
Podrobno: Nova uprava RTV je objavila razpise za mesta direktorjev televizije, radia in digitalnih vsebin. Zaposlene je že obvestila tudi o umiku 38 opominov zoper zaposlene in sindikate povabila na pogajanja o njihovih stavkovnih zahtevah. S konstituiranjem nove uprave zavoda, ki je nadomestila generalnega direktorja, je bilo pričakovati hitro urejanje razmer. Poleg iskanja direktorjev s polnim mandatom tudi vzpostavitev dialoga z novinarskimi sindikati, ki stavkajo že več kot leto dni - pod prejšnjim vodstvom RTV namreć pogajanja niso prinesla nobenega napredka. Med drugim sta na seznamu stavkovnih zahtev tudi novinarska in uredniška avtonomija.
Direktorjema radia in televizije je mandat prenehal z uveljavitvijo novele zakona o RTV-ju, ki je predvidela spremenjen način upravljanja zavoda. Predvidela je, da do imenovanja novih oba dela zavoda vodita vršilca dolžnosti direktorja. Novela je na novo predvidela tudi imenovanje direktorja digitalnih vsebin.
Zanimivo: Na razpis za direktorja Televizije Slovenija, Radia Slovenija ali direktorja digitalnih vsebin se lahko prijavi kandidat, ki ima najmanj pet let delovnih izkušenj z referencami o uspešnosti v kulturno-umetniški dejavnosti oziroma dejavnostih, povezanih z javnimi glasili. Prav tako mora poznati problematiko RTV-dejavnosti in imeti organizacijske ter vodstvene sposobnosti. Med drugim razpisi zahtevajo še univerzitetno izobrazbo in aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika, kandidati prav tako ne smejo biti funkcionarji katere izmed političnih strank. Vsi direktorski mandati so štiriletni, kandidati pa imajo čas za prijavo do 8. septembra.
V Ukrajini od začetka ruske invazije ubitih skoraj 10.000 civilistov
Ključno: V Ukrajini je bilo od začetka ruske invazije ubitih skoraj 10.000 civilistov, več kot 15.000 pa je bilo ranjenih, je sporočil Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice (OHCHR). Opozarja, da je dejansko število žrtev verjetno bistveno višje.
Podrobno: Od začetka ruske invazije je OHCHR v Ukrajini naštel natanko 9444 smrtnih žrtev civilistov. Med temi žrtvami je tudi 500 otrok, in še 16.940 ranjenih. 7339 ljudi je umrlo na ozemljih pod nadzorom Kijeva, na območjih, ki jih obvladujejo ruske sile, pa je umrlo 2105 ljudi. OHCHR ob tem opozarja, da je dejanska številka žrtev verjetno višja - njihovi podatki iz številnih krajev so namreč pomanjkljivi. To še posebej velja za mesta, kot so Mariupolj, Lisičansk in Severodoneck. Tudi podatki za Kijev bi lahko bili pomanjkljivi.
Vojna pa se nadaljuje. V minulem tednu smo med drugim bili priča novim napadom z letalniki. Po navedbah Kijeva je bilo več ruskih brezpilotnih letalnikov izstreljenih proti pristanišču Izmail na reki Donavi, ki je trenutno najpomembnejša izvozna točka za ukrajinsko žito. V napadu na pristanišče v Izmailu so bili poškodovani žitni silosi in skladišča. Rusija je že na začetku meseca napadla Izmail in tamkajšnja skladišča, zaradi česar so se cene žita zvišale na svetovnih trgih. Ukrajinske zračne sile pa so sporočile, da so uničile 13 brezpilotnih letal, ki jih je izstrelila Rusija, nad regijama Odesa in Mikolajev na jugu države.
Ruske regije, ki mejijo na Ukrajino, se zadnje mesece soočajo z okrepljenimi napadi brezpilotnih letalnikov, ki jih Moskva pripisuje Kijevu. Več ruskih obmejnih vasi je bilo tudi prizorišče spopadov in obstreljevanj, ki so zahtevala življenja več civilistov.
Zanimivo: Medtem je ruska obveščevalna služba FSB sporočila, da je "eliminirala" štiri ukrajinske saboterje, ki so iz Ukrajine skušali vdreti v rusko mejno regijo Brjansk.
V sporočilu za javnost so dodali, da so našli "tuje orožje, eksploziv, komunikacijska in navigacijska orodja" ter brezpilotne letalnike z ruskimi državnimi simboli in oznakami "last ruskega FSB-ja". To je po navedbah FSB-ja dokaz o pripravah na provokacije in sabotaže na ruskem ozemlju, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki povzema ruske tiskovne agencije.
Trump obtožen zaradi poskusa spodnašanja izida volitev 2020
Ključno: Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je bil v Georgii kazensko ovaden poskusa spodnašanja izida predsedniških volitev leta 2020 v tej zvezni državi, na katerih je bil poražen. Skupaj je ovadenih 19 ljudi.
Podrobno: Obtožnica proti Trumpu v Atlanti je sestavljena iz 13 točk. V skupini 19 obtoženih pa je poleg Trumpa tudi njegov odvetnik Rudy Giuliani, ki mu tožilstvo očita, da je pritiskal na lokalne volilne uradnike, poročajo tuje tiskovne agencije. Trump in preostalih 18 obtožencev imajo čas do 25. avgusta, da se "prostovoljno predajo" oblastem v zvezni državi Georgia. Državna tožilka okrožja Fulton Fani Willis upa, da bo sodni postopek lahko stekel v roku šestih mesecev. Iz Trumpove kampanje so se na obtožbe odzvali z izjavo za javnost, v kateri so demokratsko tožilko obtožili pristranskosti, njene obtožbe pa zavrnili kot lažne.
Willis je preiskavo začela februarja 2021 zaradi telefonskega klica Trumpa državnemu sekretarju Georgie Bradu Raffenspergerju. V klicu je Trump zahteval, naj mu nekje najde 11.780 glasov, kolikor jih potrebuje za volilno zmago proti demokratu Joeju Bidnu v Georgii. Po Trumpovem mnenju s tem klicem ni bilo nič narobe. Willis pa je povedala, da so obtoženci, namesto da bi priznali uradne izide volitev in s tem Trumpov poraz, raje oblikovali zločinsko organizacijo, s katero so poskusili spreobrniti legalne postopke.
Trump se bo znova potegoval za predsedniški stolček na predsedniških volitvah 2024, v Georgii pa se bo med drugim moral spopasti še z obtožbami o laganju uradnim osebam, ponarejanju dokumentov in spodbujanju uradnikov h kršenju zaprisege. Vodilni republikanski predsedniški kandidat bi se v primeru zmage na volitvah in osvojitve drugega mandata lahko sam pomilostil v primeru zveznih kazenskih pregonov. Na morebitni obsodbi v New Yorku in Georgii pa ne bi mogel vplivati, kar bi ZDA postavilo v veliko ustavno zagato.
Zanimivo: Poleg tepa pa so ameriški zvezni tožilci na sodišču v Washingtonu zahtevali, da nekdanjemu vodji skrajno desne organizacije Ponosni fantje Enriqueju Tarriu izrečejo 33 let zaporne kazni. Tarrio je v začetku januarja 2021 od daleč vodil napad članov svoje organizacije na ameriški kongres in letos maja je bil spoznan za krivega upora proti državi.
Italija izpostavljena močnemu migracijskemu pritisku
Ključno: Na italijanski otok Lampedusa v Sredozemskem morju je v enem dnevu z afriške obale na čolnih prispelo več kot tisoč migrantov. Zaradi prenatrpanosti tamkajšnjega migrantskega sprejemnega centra so številne s trajekti odpeljali na Sicilijo.
Podrobno: Nezakoniti prebežniki, ki prihajajo iz Konga, Slonokoščene obale, Burkine Faso, Kameruna, Gvineje, Nigerije, Senegala in Malija, so na nevarno pot čez Sredozemlje proti Evropi izpluli iz pristanišč Gabes, Sfax in Mahdia v Tuniziji. V sprejemnem centru na Lampedusi, ki lahko sprejme 400 ljudi, je trenutno več kot 2000 ljudi. Približno 1200 naj bi jih čez dan s trajekti odpeljali na Sicilijo. Italija je že dlje časa izpostavljena močnemu migracijskemu pritisku. Število migrantov, ki so letos prispeli v to državo, se je v primerjavi z enakim obdobjem lani podvojilo. Italijo je po morju letos doseglo že 90.000 migrantov, po podatkih notranjega ministrstva te države.
Osrednje Sredozemlje je ena najnevarnejših migracijskih poti na svetu. Po podatkih Mednarodne organizacije za migracije (IOM) se je od leta 2014 tam utopilo oz. je pogrešanih več kot 22.000 ljudi. Omenimo še, da je kasneje v minulem tednu v brodolomu čolna z migranti pred obalo Tunizije umrlo pet ljudi, 23 ljudi so rešili. Po podatkih Frontexa, se je število nezakonitih prehodov meja na osrednjesredozemski poti v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalo za 115 odstotkov.
Zanimivo: V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je bilo na zunanjih mejah EU skupno zabeleženih okoli 176.100 nezakonitih prehodov meja. Tako se je, po podatkih Frontexa, število nezakonitih prehodov meja na osrednjesredozemski poti v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalo za 115 odstotkov. Drugod se je število prehodov zmanjšalo.
Drugo dogajanje v minulem tednu
Ostanimo najprej še malo v Sloveniji. Medtem ko je po poročanju Svetovne zdravstvene organizacije število covidnih bolnikov po svetu v zadnjem mesecu naraslo za 80 odstotkov, NIJZ za zdaj ne beleži intenzivnega širjenja koronavirusnih okužb. V Sloveniji je za zdaj malo zaznanih primerov okužbe, saj je tudi obseg testiranja zelo omejen.
Zdaj pa gremo v tujino. Požari so pustošili v Kanadi, na Tenerifih in Mauiju, kjer narašča število žrtev. Tajvanski podpredsednik William Lai je med postankom v ZDA na poti v Paragvaj obljubil, da se bo "uprl priključitvi". Njegovo potovanje v ZDA je sprožilo jezo Pekinga, ki je napovedal oster odziv. Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je severnokorejski orožarski industriji ukazal, naj drastično poveča proizvodnjo raket in streliva. Talibani so obeležili dve leti ponovne vladavine v Afganistanu. Doslej še nobena država ni priznala talibanske vlade v Afganistanu.
Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, N1, Delo, 24ur.com, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre