Nov 1010 min read

Tedenskih (s)pet, 2. - 9. 11.

Hej hoj! Za nami je napet teden in ... Na čelu Amerike je spet ... Slovenija, no, Melanija Trump, no, Donald pač. Ampak close enough. 😅 No, več o tem tudi v tokratnih Tedenskih (s)pet (beri naprej)!

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če uživaš v vikendu) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!

ZDA: Zmagal je Trump

Ključno: Republikanec Donald Trump je zmagal na predsedniških volitvah v ZDA. Povedal je, da je to politična zmaga, kakršne še ni bilo, ter dodal, da bo rešil vse težave. Demokratka Kamala Harris je poraz priznala in napovedala mirno tranzicijo oblasti.

Podrobno: Poleg tega so si republikanci zagotovili večino v ameriškem senatu, imeli bodo 52 od 100 sedežev. Končni izid volitev v predstavniški dom še ni znan. Dodajmo še, da so volivci v sedmih ameriških zveznih državah - Arizoni, Koloradu, Marylandu, Missouriju, Montani, Nevadi in New Yorku - potrdili referendumske pobude za pravico do splava, volivci na Floridi, v Južni Dakoti in Nebraski pa so jih zavrnili. Mimogrede, če te zanimajo ameriške (predsedniške) volitve nasploh, najdeš več informacij v tem članku. Če te zanima naš pogled na izid pa je ena izmed nas napisala tudi komentar. We got you covered. <3

V sredo so se zvrstili odzivi svetovnih voditeljev na Trumpovo zmago. V Evropi so ob čestitkah izpostavili pripravljenost na sodelovanje. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski upa, da bo Trumpova izvolitev pripomogla k dosegi pravičnega miru v Ukrajini. Kremelj je sporočil, da bo Trumpa sodil po dejanjih, Peking pa, da se nadeja mirnega sobivanja z ZDA. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je zmago Trumpa označil za največji povratek v zgodovini.

Mimogrede, ameriški zvezni tožilci so v petek vložili obtožnico proti osebi, ki naj bi naklepala atentat na Trumpa pred torkovimi predsedniškimi volitvami. Naročnik atentata naj bi bila Iranska revolucionarna garda. Ameriški obveščevalci in organi pregona so bili že od leta 2020, ko je Trump ukazal usmrtitev generala revolucionarne garde Kasema Solejmanija v Iraku, pozorni na morebitno iransko maščevanje.

Zanimivo: Po izvolitvi je Trumpu čestital tudi slovenski politični vrh. Predsednica republike Nataša Pirc Musar, premier Robert Golob in zunanja ministrica Tanja Fajon so poudarili, da je Slovenija pripravljena sodelovati z njim. Med prvimi je Trumpu za zmago čestital prvak SDS Janez Janša, ki je poudaril, da je Slovenija naslednja, ki bo poskrbela za varnost na ulicah in močno gospodarstvo. Predsednik NSi Matej Tonin je ocenil, da so bili za Trumpovo zmago odločilni gospodarstvo, varnost, migracije in tradicionalne vrednote. Da lahko bodočemu predsedniku zgolj čestitajo, so se odzvali v stranki SD, v Levici pa ocenili, da je izid pokazatelj zgrešene taktike demokratov. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) pa je opozorila, na morebiten pretiran protekcionizem. Za GZS je pomembno, da ZDA ne uvedejo ukrepov, ki bi prispevali k selitvi proizvodnje v ZDA in bi bili v nasprotju z načeli proste trgovine.

O analizi o primanjkljaju učiteljev v OŠ in SŠ

Ključno: Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj in glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj sta se dogovorila za pripravo analize o primanjkljaju učiteljev v osnovnih in srednjih šolah, ki bo podlaga za ukrepe.

Podrobno: Logaj se je s Štrukljem sestal na uvodnem srečanju, na katerem sta med drugim govorila o kadrovskih izzivih na področju vzgoje in izobraževanja. Z analizo opomanjkanju učiteljev v osnovnih in srednjih šolah želijo po Štrukljevih besedah glede na dosedanje različne podatke ugotoviti, kolikšen je realen primanjkljaj in kako bo nanj vplivalo staranje učiteljske populacije.

Po podatkih Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je učiteljska populacija v Sloveniji nadpovprečno stara, temu pa se pridružujejo negativni trendi odhajanja, neustreznega priliva mladih učiteljev in tudi neustreznega vpisa v pedagoške programe, je dejal Štrukelj. Poleg tega je septembrska raziskava Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije razkrila manko skoraj 7000 vzgojiteljev, učiteljev in drugih strokovnih delavcev.

Analiza, ki jo bodo pripravili v sodelovanju s sindikati in združenji ravnateljev, bo podlaga za pripravo kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih ukrepov, je napovedal Logaj. Pripravljena naj bi bila v naslednjih mesecih. Minister se, kot je dejal, ob tem zaveda, da kadrovske problematike v vzgoji in izobraževanju ni mogoče rešiti čez noč. Spomnil pa je na nedavni ukrep povečanja števila kadrovskih štipendij za deficitarne pedagoške poklice, in sicer s 100 na 300.

Minister je ob tem navedel tudi nov plačni sistem v javnem sektorju, ki izboljšuje plače učiteljev na začetku karierne poti. Po mnenju Štruklja je to zagotovo korak v pravo smer, bo pa treba v prihodnjih letih verjetno še dodatno korigirati razmerja med poklici v javnem sektorju. Štrukelj je sicer ob tem ocenil, da so pogajanja o prenovi plačnega sistema v javnem sektorju za steber izobraževanja v zaključni fazi. Kot je pojasnil, se odprta vprašanja vežejo zlasti na položaj pomočnic vzgojiteljic.

Zanimivo: Tako Logaj kot Štrukelj pa sta se strinjala, da zvišanje plač v vzgoji in izobraževanju ni zadosten ukrep za odpravo primanjkljaja učiteljev. Minister je kot enega od možnih ukrepov omenil tudi možnost pridobitve neprofitnega stanovanja za učitelje. S pedagoškimi fakultetami pa se bo treba po njegovih besedah dogovoriti o možnosti interdisciplinarnega študija, da bi bili učiteljiusposobljeni za poučevanje dveh ali morda celo treh predmetov. Štrukelj in Logaj sta se zavzela tudi za vključitev najnižjega obveznega deleža BDP za vzgojo in izobraževanje v prihajajočih sistemskih spremembah.

Evropski dogovor o konkurenčnosti

Ključno: Voditelji članic EU so na neformalnem zasedanju v Budimpešti sklenili novi evropski dogovor o konkurenčnosti, namenjen poenostavitvi politik, oblikovanju industrijske politike in zagotovitvi financiranja.

Podrobno: Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je napovedala pripravo t. i. zbirnega zakonodajnega predloga, ki bo omogočil zmanjšanje birokracije na različnih področjih v enem koraku. K poenostavitvi poslovanja inovativnih zagonskih podjetij pa namerava Bruselj med drugim prispevati tudi s predlogom za vzpostavitev 28. zakonodajnega okvirja, ki bi jim z enostavnimi in enotnimi pravili omogočil dostop do celotnega evropskega trga. Kot je povedala von der Leyen, je takšnih podjetij v EU okoli 182.000, ki pa se zaradi 27 različnih zakonodajnih okvirjev soočajo s številnimi težavami.

Po besedah madžarskega premierja Viktorja Orbana, so se dogovorili tudi o vzpostavitvi evropske industrijske politike. Bruselj so pozvali, naj pripravi celovito industrijsko strategijo za to, da bodo industrijske panoge konkurenčne, in za kakovostna delovna mesta. Kot je še dejal so voditelji v izjavi o dogovoru o konkurenčnosti Evropsko komisijo pozvali, naj v prvi polovici prihodnjega leta pripravi konkretne predloge za zmanjšanje obveznosti glede poročanja podjetij za najmanj 25 odstotkov. V predloge naj vključi tudi oceno vpliva zakonodaje na konkurenčnost.

Von der Leyen je med drugim napovedala še, da bo nova Evropska komisija, ki naj bi mandat nastopila 1. decembra, v prvih stotih dneh predstavila dogovor za čisto industrijo. Dejala je, da bo šlo za enoten načrt za konkurenčnost, razogljičenje in digitalizacijo. Poleg tega je unija kapitalskih trgov tudi eden od instrumentov oziroma orodij, ki jih bodo države članice preučile z namenom financiranja izzivov na področju gospodarske konkurenčnosti.

Kot je sporočil Orban, se vsi voditelji strinjajo, da je treba Evropo spet "narediti veliko". Ob tem je dejal še, da je to "namreč edini možni odgovor na odločitev Američanov, da naredijo Ameriko spet veliko". Naredimo Ameriko spet veliko je slogan zmagovalca torkovih predsedniških volitev v ZDA Donalda Trumpa, Naredimo Evropo spet veliko pa madžarskega polletnega predsedovanja Svetu EU.

Zanimivo: Mimogrede, Slovenija na uvodnem vrhu voditeljev, ki bo potekal na začetku prihodnjega tedna v okviru letošnje podnebne konference ZN v Bakuju v Azerbajdžanu (COP29), ne bo imela visokega predstavnika. V nasprotju s prvotnimi načrti se predsednik vlade Robert Golob zaradi drugih obveznosti vrha ne bo udeležil, so pojasnili v kabinetu predsednika vlade. Lani je slovenske barve na osrednjem plenarnem zasedanju voditeljev v Dubaju zastopala predsednica Nataša Pirc Musar.

Pogajanja za javni sektor: parafirana še dva dokumenta

Ključno: Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so parafirali aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti in krovni dogovor z nekaterimi zavezami za naprej. Gre še za dva v nizu dokumentov, potrebnih za uresničitev načrtovane prenove plačnega sistema.

Podrobno: Osrednje vprašanje je, ali bodo vlada in sindikati uspešno sklenili tudi pogajanja v okviru plačnih stebrov in v ponedeljek parafirali vsebino, ki bo vključena v kolektivne pogodbe dejavnosti in poklicev. Kot kaže, se vsaj na enem od plačnih stebrov, in sicer plačnem stebru za javne uslužbence v državnih organih, občinah in javnih zavodih gasilcev, zapleta. Predstavniki sindikatov so zadnja stebrna pogajanja v četrtek zapustili, nezadovoljni, ker za njihov predlog na vladni strani ni bilo posluha. V ponedeljek tako k parafiranju ne nameravajo pristopiti.

So pa predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja, potem ko je bil v DZ že sprejet zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju in so prejšnji teden parafirali tudi kolektivno pogodbo za javni sektor, v petek, sledeč dogovoru z zadnjih krovnih pogajanj v sredo, parafirali še aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti in krovni dogovor. Dokumenta so parafirali ministra za finance in za javno upravo Klemen Boštjančič in Franc Props ter vodji pogajalskih skupin sindikalne strani, Branimir Štrukelj in Jakob Počivavšek, so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu.

Z aneksom h kolektivni pogodbi se v skladu s predhodno doseženim dogovorom med vlado in sindikati s 50 na 55 let dviguje starost, pri kateri javnemu uslužbencu pripade pet dodatnih dni dopusta, kar naj bi sicer uveljavili s prehodnim obdobjem. Aneks ureja tudi pravico do odklopa ter pripravljenost na domu, kot tudi regres za letni dopust za leti 2025 in 2026. Predvideno je, da bo ta prihodnje leto za pet odstotkov višji od minimalne plače, v letu 2026 pa za deset odstotkov.

V dogovor, ki je bil parafiran v petek, pa so med drugim vključili zaveze glede določitve kriterijev za delovno uspešnost, priprave metodologije za vrednotenje delovnih mest in glede zagotavljanja sredstev.

Zanimivo: Če do 15. novembra ne bodo sklenjene kolektivne pogodbe, bo v skladu z dogovorom med vlado in sindikati vlada najkasneje do 22. novembra po nujnem postopku predlagala prenehanje veljavnosti zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. V parafiranem dogovoru v petek pa so predvideli, da se bodo rešitve iz dogovora uveljavile pod pogojem, da bo uveljavljena nova kolektivna pogodba za javni sektor, aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti in aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev najmanj štirih plačnih skupin.

Nemška vladajoča koalicija razpadla

Ključno: Nemški kancler Olaf Scholz je po sporu glede gospodarskih reform in proračuna odstavil finančnega ministra iz vrst liberalcev (FDP) Christiana Lindnerja ter za januar napovedal glasovanje o zaupnici vladi. Nato sta položaj zapustila še dva od preostalih treh ministrov iz vrst FDP.

Podrobno: Scholz je za novega finančnega ministra imenoval svojega sodelavca Jörga Kukiesa. Kancler namerava glasovanja o zaupnici vladi predlagati v začetku prihodnjega leta, morebitne volitve pa bi nato predvidoma izvedli do konca marca. Tako FDP kot opozicija zahtevajo, da bi bilo glasovanje o zaupnici prej.

Po razpadu Scholzeve semaforske koalicije je tudi vodja nemške opozicijske Krščansko-demokratske unije (CDU) Friedrich Merz izključil možnost sodelovanja s kanclerjem. Scholz je medtem napovedal, da bo v luči politične krize v sredo v bundestagu podal izjavo v imenu vlade. Poleg tega naj bi Merz na četrtkovem sestanku Scholza pozval, naj glasovanje o zaupnici izvedejo že v začetku prihodnjega tedna. Ko je Scholz napovedal, da bo v luči politične krize v sredo v bundestagu podal izjavo v imenu vlade, je Merz predlagal, da bi glasovanje izvedli takrat.

Zanimivo: Na podlagi raziskave, ko je za ARD izvedla družba Infratest-Dimap, si sicer tudi 65 odstotkov vprašanih Nemcev želi, da bi nove volitve izvedli čim prej. Le 33 odstotkom se zdi boljši marčevski datum, o katerem razmišlja Scholz. Podobno kažejo tudi izsledki ankete televizije ZDF.

Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. V ponedeljek so člani Sindikata poštnih delavcev napovedali stavko za 22. november, teden dni pred t. i. črnim petkom, ki pomeni neuraden začetek božično-novoletne nakupovalne sezone. Razlog je nespoštovanje dogovora na strani delodajalca, zahtevajo pa tudi zvišanje števila zaposlenih in nagrajevanje, s čimer bi preprečili odhode in preobremenjenost zaposlenih. Napovedi stavke se je pridružil tudi Sindikat delavcev prometa in zvez Pošte Slovenije. Isti dan so se v okviru programskega sveta za zagotovitev oskrbe s pitno vodo zbrali župani 12 občin obalno-kraške in primorsko-notranjske regije. Potrdili so osnutek dokumenta za 118 milijonov evrov vreden regijski projekt za izboljšanje oskrbe s pitno vodo, ki bi bil sofinanciran z evropskimi sredstvi.

V torek je SDS vložila interpelacijo zoper finančnega ministra Klemna Boštjančiča, v kateri mu očita nevestno delo, oškodovanje javnih sredstev, zavajanje javnosti v aferi Litijska in zlorabo položaja. Boštjančič v interpelaciji vidi preusmerjanje pozornosti in poskus osebne diskreditacije. Dan kasneje so iz premierjevega kabineta sporočili, da Boštjančič uživa polno zaupanje premierja, saj svoje naloge dobro opravlja. No, še v torek je državni statistični urad objavil podatek, da je delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni rabi energije v Sloveniji lani bil 25,07 odstotka. S tem je Slovenija prvič dosegla cilj 25 odstotkov in ji ne bo treba plačati za statistični prenos, kot je bil primer v treh letih prej. Na šesti javni razpis za večjo letalsko povezljivost Slovenije pa se je prijavil nizkocenovni prevoznik Eurowings, ki je del skupine nemške Lufthanse.

V sredo je predlog novele zakona o varstvu javnega reda in miru, ki prepoveduje uporabo nacističnih in fašističnih simbolov, ob obstrukciji poslancev SDS na matičnem odboru DZ dobil zeleno luč. Opozicijski poslanci niso uspeli s predlogom dopolnitve novele z določbo o komunizmu. Isti dan smo izvedeli, da bo Slovenija Palestincem v Gazi preko Jordanije namenila novo pomoč v obliki hrane in sanitetnih pripomočkov, kot je sklenila vlada. Ocenjena vrednost materialne pomoči znaša do več kot pol milijona evrov. Vlada je ob tem obrambnemu ministrstvu naložila, da prouči možnost napotitve helikopterja Slovenske vojske za prevoz pomoči iz Jordanije v Gazo.

Zdaj pa še v tujino. V Evropskem parlamentu so se začela zaslišanja komisarskih kandidatov pred pristojnimi odbori. Do četrtka je parlamentarni preizkus uspešno prestalo 19 od 20 kandidatov. Evroposlanci so dodatna pojasnila zahtevali zgolj od Madžara Oliverja Varhelyja, ki je kandidat za komisarja za zdravstvo in dobrobit živali. Po zaslišanju je tako zeleno luč odbora za za zunanje zadeve dobila tudi kandidatka za evropsko komisarko za širitev EU Marta Kos.

Države članice EU so misijo urjenja ukrajinskih vojakov, ki poteka na ozemlju unije, podaljšale do sredine novembra 2026. Doslej so v okviru misije EUMAM Ukrajina izurili 63.000 vojakov, v prihodnjih mesecih pa jih nameravajo še 15.000, so sporočili s Sveta EU. Dodali so, da bo misija sodelovala z Natom. Dodajmo, da je zgornji dom ruskega parlamenta soglasno ratificiral zakon o obrambnem sodelovanju s Severno Korejo. Glasovanje pomeni formalizacijo večmesečnega poglobljenega vzajemnega varnostnega in obrambnega sodelovanja med državama.

Izraelski parlament je v četrtek sprejel zakon, ki vladi omogoča izgon družinskih članov oseb, obsojenih zaradi terorističnih dejanj, vključno z izraelskimi državljani. Izraelske organizacije za človekove pravice trdijo, da je zakon v nasprotju z ustavo. Poleg tega so poslanci izraelske opozicije med četrtkovo prisego Izraela Kaca kot naslednika razrešenega obrambnega ministra Joava Galanta protestno zapustili plenarno dvorano parlamenta. Glasovi poslancev vladajoče koalicije so sicer zadostovali za potrditev Kaca.

Evropska mreža za sodelovanje na področju varstva potrošnikov CPC in Evropska komisija sta spletnega trgovca Temu opozorila, da je več praks na tej platformi v nasprotju s potrošniško zakonodajo EU. Med problematičnimi praksami so izpostavili lažne popuste, pomanjkljive ali zavajajoče informacije in lažne ocene prodajanih izdelkov. Podjetje Temu ima zdaj mesec dni časa, da se odzove na ugotovitve.

Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.