Se sprašuješ zakaj objavljamo tako pozno? Želele smo vključiti tudi referendume! Po treh četrtinah glasovnic z današnjih referendumov kaže na potrditev vseh treh zakonov. Kakorkoli, poleg tega se nam je zdelo ful zanimivo tudi, da je državni zbor sprejel novelo zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Ta zakon uvaja 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta za očete, hkrati pa ga ne skrajšuje za matere. Kaj praviš o tem? To ni edina ful zanimiva novica minulega tedna - cel kup jih je. V tem prispevku lahko najprej preveriš podrobnosti petih, na koncu pa smo omenile še več takšnih, ki jih je pač res treba vsaj omeniti - če želiš ostati čisto in popolnoma na tekočem. Bi naboru dodala še kaj?
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale. No, malo te morda bomo. Vendar zagotovo ti vse skupaj uspe prebrati v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če je šola/študij/delo zavzela že čisto preveč tvoje energije in časa) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki).
Lokalnih volitev še ni konec, delni rezultati referendumov znani
Kjučno: Na lokalnih volitvah, ki so potekale v 212 občinah, so volivci izvolili 165 županov. V 47 občinah potreben drugi krog, ki bo 4. decembra. Kot veš, so danes potekali tudi referendumi - delni rezultati kažejo, da je večina volivcev potrdila vse tri zakone.
Podrobno: V prvem krogu so rezultati bili sledeči (če se osredotočimo na mestne občine): V Ljubljani je župan (p)ostal Zoran Janković, v Kopru Aleš Bržan, v Novem mestu Gregor Macedoni, v Slovenj Gradcu kot edini kandidat Tilen Klugler, v Velenju Peter Dermol, na Ptuju pa je nov mandat dobila Nuška Gajšek. Še enkrat pa bodo šli na volišča v Mariboru, kjer se bosta pomerila sedanji župan Saša Arsenovič in Franc Kangler, pa tudi v Kranju, Novi Gorici, Murski Soboti, Krškem in v Celju - tam se bo dolgoletni župan Bojan Šrot soočil z izzivalcem Matijo Kovačem. Volilna udeležba je bila 47,63-odstotna.
Si šla na referendume? Kakorkoli, po treh četrtinah glasovnic z današnjih referendumov kaže na potrditev vseh treh zakonov! Najaktualnejše informacije glede izidov najdeš tukaj.
Zanimivo: Končale so se tudi volitve v državni svet, o katerih si verjetno slišala dosti manj. Izvoljena je bila nova sestava za nov petletni mandat. Med 40 novoizvoljenimi svetniki jih je 16 v svetniških klopeh sedelo že v zadnjem mandatu. Vnovična izvolitev ni uspela tudi dosedanjemu predsedniku državnega sveta Alojzu Kovšcu.
Podnebna konferenca ≈ Ne glej v zrak
Ključno: Bruselj je predstavil predlog mehanizma za omejevanje visokih cen plina. Podnebna konferenca Združenih narodov (ZN) se je končala z dogovorom glede mehanizma pomoči državam v razvoju.
Podrobno: Na podnebni konferenci ZN smo sicer pisale že v prejšnjih Tedenskih (s)pet. V nedeljo so potrdili dogovor glede mehanizma finančne pomoči državam v razvoju zaradi gospodarske in družbene škode podnebnih sprememb. V zaključnem dokumentu udeleženke poudarjajo potrebo po zmanjšanju izpustov za omejitev segrevanja na 1,5 stopinje ter pozivajo k postopni opustitvi rabe premoga - vendar brez dodatnih zavez za zmanjšanje izpustov ali opustitev rabe fosilnih goriv. Slovenski minister za okolje Uroš Brežan je ocenil, da je bil dosežen preboj na področju solidarnosti, na področju blažitve podnebnih sprememb pa, kot meni, še nismo tam, kjer bi si želeli biti. Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je bila kritična do slabega izplena na področju zmanjševanja izpustov in konkretnejših zavez o opuščanju vseh fosilnih goriv.
No, premier Robert Golob pa je napovedal, da bo vlada zakonodajne predloge za naslovitev energetske draginje v gospodarstvu sprejemala prihodnji teden. Poleg sheme državne pomoči zaradi visokih cen elektrike in plina je med drugim predvidena še shema subvencioniranja skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo. Golob je povedal, da imajo v gospodarstvo nekatere pripombe in predloge - vlada naj bi se o njih še usklajevala z Evropsko komisijo. Medtem je ministrstvo za infrastrukturo v javno obravnavo poslalo osnutek zakona, ki določa ukrepe za zmanjšanje uvozne odvisnosti pri oskrbi z energijo in pobiranje prispevkov od izjemnih dobičkov. Veljal bi do konca leta 2023. Omenimo še, da bo vlada ukrepe za obvladovanje energetske draginje v gospodarstvu predstavila prihodnji teden.
Kumer je bil tudi na zasedanju ministrov za energetiko v Bruslju. Povedal je, da bo treba predlog mehanizma za omejevanje cen zemeljskega plina, ki ga je ta teden predstavila Evropska komisija, še konkretno popraviti. Predlog komisije omejuje cene terminskih pogodb za plin za mesec naprej na nizozemskem trgovalnem vozlišču TTF pri 275 evrih na MWh, medtem ko bi bila za Slovenijo glede na trenutne razmere sprejemljiva dinamična zgornja omejitev cene pri 150 evrih, zahtevala pa bo tudi vključitev dolgoročnejših produktov in razširitev na vse druge evropske borze.
Zanimivo: Hrvaški gospodarski minister Davor Filipović pa je po zasedanju v Bruslju povedal, da je hrvaška vlada sprejela odločitev o sklenitvi solidarnostnega sporazuma s Slovenijo o oskrbi s plinom, podpisala pa ga bo v prihodnjih dneh. Po podpisu izjave o energetsko-političnem sodelovanju med Hrvaško, Avstrijo in Bavarsko na Krku so ob dejstvu, da bi šel pomemben del plinovoda skozi Slovenijo, po besedah hrvaškega premierja Andreja Plenkovića pomembni tudi pogovori z Ljubljano.
Iran: nadaljevanje protestov, nove aretacije ...
Ključno: V Iranu so aretirali dve vidni igralki, ki sta izrazili solidarnost s protestnim gibanjem v državi po smrti Mahse Amini.
Podrobno: Napetosti v Iranu se neprestano stopnjujejo. Aretirali so dve vidni igralki, ki sta izrazili solidarnost s protestnim gibanjem po smrti 22-letne iranske Kurdinje Amini. Iran je sicer 20. in 21. 11. izvedel nove raketne in brezpilotne napade na kurdske skupine na območju iraškega Kurdistana, ki jih obtožuje podpihovanja protestov.
Evropski poslanci prekinjajo vezi z iranskimi predstavniki in institucijami, je na zasedanju Evropskega parlamenta sporočila predsednica Roberta Metsola. Tudi članice Sveta ZN za človekove pravice so na izrednem zasedanju obsodile nasilno zatiranje protestnikov v Iranu. Izglasovale so ustanovitev misije za ugotavljanje dejstev, ki bo preučila vse s tem povezane kršitve pravic.
Zanimivo: Če te zanima ozadje te zgodbe pokukaj v ene od zadnjih Tedenskih (s)pet.
V ZDA znova množični strelski napad, tokrat v LGBTQ nočnem klubu
Ključno: V nočnem klubu za pripadnike skupnosti LGBTQ v ameriški zvezni državi Kolorado je bilo v streljanju ubitih pet ljudi, 18 jih je bilo ranjenih.
Podrobno: Dva obiskovalca kluba sta 22-letnega napadalca hitro razorožila in pretepla, moral je na zdravljenje v bolnišnico. Tam je ostal tudi v ponedeljek, ni pa znano, kakšne poškodbe je utrpel. Napadalca so obtožili zločinov iz sovraštva. Praktično nobenega dvoma ni, da bo na koncu obsojen na dosmrtni zapor. Kolorado je smrtno kazen ukinil leta 2020.
Množični strelski napadi v Koloradu niso nič novega. Leta 1999 je odmeval pokol na srednji šoli Columbine, leta 2012 je sledil množični pokol v kinodvorani v predmestju Denverja, lani pa v samopostrežni trgovini v Boulderju. Napad v Coloradu Springsu je bil že šesti množični strelski pokol letos v ZDA. Najbolj je letos odmeval pokol 21 osnovnošolcev v teksaškem Uvaldeju, ki je celo privedel do nekaj sprememb zveznih zakonov o orožju.
Zanimivo: Ruska duma je potrdila t. i. zakon o prepovedi propagande LGBTQ, ki med drugim prepoveduje širjenje "homoseksualne propagande" oziroma vsako pozitivno prikazovanje istospolnih odnosov.
Sprejet proračun za prihodnji dve leti
Ključno: Državni zbor (DZ) je sprejel proračuna za prihodnji dve leti. Poraba v letu 2023 je rekordna, primanjkljaj bo znašal 5,3 odstotka BDP.
Podrobno: V sredo je DZ potrdil državna proračuna za prihodnji dve leti. Poraba bo leta 2023 s 16,69 milijarde evrov najvišja doslej, nato se bo nekoliko znižala. Vlada je oblikovala visoko rezervo za financiranje ukrepov za blažitev posledic energetske krize in draginje. Tako se bo primanjkljaj zvišal na 3,3 milijarde evrov oz. 5,3 odstotka BDP. Približno 2,4 milijarde evrov (največ v zgodovini Slovenije) je namenjenih za investicije. Leta 2024 naj bi se primanjkljaj ustavil pri 1,7 milijarde evrov (2,2 odstotka BDP). Ob tem v opoziciji opozarjajo predvsem na visoko rast odhodkov, ki bodo prihodnje leto najvišji doslej.
Kaj naj pričakujemo v prihodnosti na področju gospodarstva? Ocene so različne. Ob koncu misije Mednarodnega denarnega sklada v Sloveniji po letošnji močni gospodarski rasti tudi v 2023 pričakujejo rast blizu dveh odstotkov. Pozivajo pa k bolj ciljanim ukrepom pri naslavljanju energetske krize s ciljem zniževanja inflacije. OECD za Slovenijo pričakuje, da bo rast BDP z letošnjih pet odstotkov leta 2023 padla na 0,5 odstotka. Ključni dejavniki za padec rasti naj bi po njihovi oceni bili visoka inflacija, šibkejše zunanje povpraševanje in negativni vpliv vojne v Ukrajini na zaupanje potrošnikov. Trend upadanja razpoloženja v gospodarstvu pa se je po podatkih statističnega urada novembra ustavil. Vrednost kazalnika gospodarske klime se je glede na oktober zvišala za 3,5 odstotne točke na -1,8 odstotne točke. V medletni primerjavi je kazalnik nazadoval za 4,8 odstotne točke.
Tudi Evropski parlament je sprejel dogovor o proračunu EU za naslednje leto. Glavni cilj sprememb je bilo zagotavljanje dodatnih sredstev za ublažitev posledic vojne v Ukrajini, reševanje energetske krize in učinkovitejše naslavljanje procesa okrevanja po pandemiji.
Zanimivo: Mimogrede, stoterica najbogatejših Slovencev ima pod palcem 8,1 milijarde evrov - to je nov rekord. Premoženje 100 najbogatejših se je v zadnjem letu povečalo za 15 odstotkov oz. približno milijardo evrov, ugotavljajo pri reviji Finance Manager. Na vrhu lestvice sta še vedno Iza Sia in Samo Login z nespremenjenim premoženjem 690 milijonov evrov.
Drugo dogajanje v minulem tednu
Predstavniki ministrstva za zdravje, ZZZS in združenja zdravstvenih zavodov so izvajalcem zdravstvenih storitev predstavili ukrepe za stabilizacijo zdravstva, ki jih prinašata julija uveljavljeni interventni zakon za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema in t. i. izhodni covidni zakon. Med drugim gre za dodatke za povečan obseg dela v zdravstvu, organizacijo ambulant za neopredeljene zavarovane osebe ter spremembe pri upravljanju javnih zdravstvenih zavodov. Rešitve naj bi zaživele z novim letom. Kakorkoli, sindikati zdravstva in socialnega varstva ter vladna stran so nadaljevali pogajanja o plačah. Vlada je v ponedeljek na dopisni seji pripravila novelo kazenskega zakonika in jo poslala v obravnavo v državni zbor po skrajšanem postopku. Novela v štirih točkah usklajuje kazenski zakonik z direktivami EU, med drugim glede kaznivega dejanja trgovine z ljudmi ter v kazensko zakonodajo uvaja t.i. zločin iz sovraštva. Člani neformalne delovne skupine za medije Evropskega parlamenta so na vodstvo RTVS naslovili pismo, v katerem so izrazili "zaskrbljenost zaradi nenehnega slabšanja delovnih razmer novinarjev". Potekal je tudi shod za RTVS, na katerem so udeleženci poudarili pomen neodvisne javne radiotelevizije in nedopustnost trenutnega dogajanja na RTVS. Univerza v Ljubljani in ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport sta v okviru načrta za okrevanje in odpornost podpisala pogodbi o sofinanciranju novogradnje veterinarske fakultete in kampusa medicinske fakultete v skupni vrednosti dobrih 124,3 milijona evrov. Gradnja se bo začela prihodnje leto. Vlada je sprejela sklep o vložitvi intervencije Slovenije v postopku Ukrajine proti Rusiji pred Meddržavnim sodiščem v Haagu zaradi kršitev konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida. Zastopanje Slovenije bo vodilo zunanje ministrstvo.
No, s tem se premikamo v tujino ... Velik del Ukrajine, vključno s prestolnico, je bil znova tarča silovitih ruskih raketnih napadov. V Kijevu so bili pri tem ubiti najmanj trije ljudje. V napadih je bila močno poškodovana energetska infrastruktura. O izpadih električnega toka so poročali iz več ukrajinskih mest in tudi iz skoraj polovice sosednje Moldavije. Številni Ukrajinci so poleg tega ostali brez vode in ogrevanja, pa tudi interneta. Nemčija bo Poljski po nedavni eksploziji rakete blizu ukrajinske meje pomagala pri varovanju njenega zračnega prostora. Prihaja zima, ki bo za vse hladnejša in/ali bo izstradala denarnice. Regionalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo Hans Kluge pa je opozoril, da bo milijone Ukrajincev življenjsko nevarna. Svetovna znanstvena organizacija (WHO) je doslej zabeležila več kot 700 napadov na tamkajšnjo zdravstveno infrastrukturo, opozarja tudi na pomanjkanje energije. Ob tem je Ruski veleposlanik pri ZN Vasilij Nebenzija na zasedanju VS ZN zagotovil, da bo Rusija nadaljevala z napadi na Ukrajino, dokler Kijev ne bo sprejel realističnega pristopa do pogajanj. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelensky je v video nagovoru ruske napade označil za zločin proti človečnosti. Evropska komisija predstavila akcijski načrt za upravljanje migracij na območju osrednjega Sredozemlja, ki vključuje 20 ukrepov, od krepitve sodelovanja s partnerskimi državami do bolj usklajenega pristopa članic pri iskanju in reševanju migrantov na morju. Vrhovno sodišče v Združenem kraljestvu je soglasno odločilo, da škotska vlada ne sme izvesti referenduma o neodvisnosti brez privolitve vlade v Londonu. Srbija in Kosovo pa sta dosegla dogovor za umiritev napetosti glede registrskih tablic (več o tem v teh Tedenskih (s)pet). Gremo za konec malo športat. No, politično. Začelo se je 22. svetovno prvenstvo v nogometu. Turnir bo šel v zgodovino kot najdražji doslej, slišati je bilo številna opozorila spričo kršitev človekovih pravic v Katarju. Evropski parlament je 24. 11. sprejel resolucijo, v kateri obžaluje smrt več tisoč delavcev migrantov, ki so sodelovali pri pripravi prvenstva. Državo gostiteljico in Mednarodno nogometno zvezo (Fifa) je pozval k plačilu odškodnine vsem žrtvam zlorab v zvezi s plačami in svojcem umrlih delavcev. Aja, pa še dva fun facta: Nekdanjo ameriško biotehnološko zvezdo in milijarderko Elizabeth Holmes so obsodili na več kot enajst let zapora zaradi prevare vlagateljev s startupom Theranos, ki naj bi revolucionarno spremenil zdravstveno diagnostiko. Novi lastnik Twitterja Elon Musk pa je bivšega ameriškega predsednika Donalda Trumpa vrnil na družbeno omrežje, potem ko so rezultati njegove ankete pokazali, da to podpira 51,8 odstotkov od okoli 15 milijonov uporabnikov Twitterja. Trump je vrnitev zavrnil.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre