top of page

Tedenskih (s)pet, 15. 4. - 22. 4.

Začnimo z lastno novico. Naslednji teden si bomo vzele starejše sestre dopust. Preprosto potrebujemo en teden, da zadihamo. Vendar, nič bat, kmalu se vrnemo! Medtem pa upamo, da boš uživala ob branju novega nabora petih najpomembnejših novic minulega tedna. Če te zanima več, ne pozabi pokukati še v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet.

Vir: Pexels

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale. No, malo te morda bomo. Vendar zagotovo ti vse skupaj uspe prebrati v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če je šola/študij/delo zavzela že čisto preveč tvoje energije in časa) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki).



Potekala je 14-urna razprava o interpelaciji

Ključno: V državnem zboru (DZ) je potekala razprava o interpelaciji vlade Roberta Goloba, ki jo je vložila SDS.


Podrobno: SDS je interpelacijo vložila zaradi združevanja muzejev, ukinitve urada za demografijo, razmer v zdravstvu in na področju nezakonitih migracij. Predsednik SDS Janez Janša je dejal, da je po skoraj letu dni od vseh napovedanih reform na mizi ostala zgolj reforma časovnic. Golob je v odgovoru očitke zavrnil. Interpelacijo je označil za priložnost, da bodo lahko predstavili resnico o delu vlade. Kakorkoli, 14-urna seja se je končala brez sklepov ali glasovanja o nezaupnici.


Zanimivo: Medtem se je na Trgu republike se je na pobudo Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve na zborovanju Za Slovenijo in resnico zbralo nekaj sto ljudi, ki izrazili nestrinjanje z ukinitvijo samostojnega muzeja slovenske osamosvojitve ter podprli interpelacijo vlade.



Potrjena novela zakona o tujcih

Ključno: V torek je državni zbor (DZ) po vetu državnega sveta na vnovičnem glasovanju potrdil novelo zakona o tujcih. Spremenjene določbe bodo začeli uporabljati 1. novembra 2024


Podrobno: Podprli so jo poslanci Gibanja Svoboda, SD in poslanca narodnih manjšin, proti pa so glasovali poslanci Levice, SDS in NSi. Novela med drugim ohranja pogoj znanja slovenskega jezika na stopnji A1 za družine tujcev. Odpravlja pa ovire pri zaposlovanju tujcev ter omogoča hitrejše vodenje postopkov izdaje in vročanja dovoljenj za prebivanje in potrdil o prijavi.

Vir: Pexels

V Levici so noveli nasprotovali zaradi pogoja znanja slovenskega jezika za družinske člane tujcev, ki bo po njihovem mnenju povzročila razdruževanje družin. Opozorili so, da je z novelo ogrožena pravica tujcev, predvsem fizičnih delavcev do družinskega življenja. Iz ravno nasprotnega razloga pa so noveli nasprotovali v SDS in NSi, saj se niso strinjali z uvedbo 18-mesečnega prehodnega obdobja pri znanju jezika. Po njihovem mnenju je pogoj znanja slovenskega jezika na vstopni ravni za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine eden od temeljev za boljšo integracijo tujcev v družbo.


Zanimivo: Več o omenjeni noveli lahko prebereš tudi v enih izmed Tedenskih (s)pet!



V torek nov protestni shod kmetov

Ključno: Predstavniki kmetov so prekinili pogajanja z vlado in za 25. april napovedali nov protestni shod v prestolnici. Kaplja čez rob je bil predlog novele zakona o zaščiti živali.


Podrobno: Ob po njihovih besedah nepopolnem in zavajajočem gradivu, ki jim ga je vlada posredovala kot odgovor na zahteve po ugodnejših pogojih za kmetovanje, je bila kaplja čez rob predlog novele zakona o zaščiti živali. Zakonsko novelo so v parlamentatni postopek vložili poslanke in poslanci s prvopodpisano poslanko SD in podpredsednico državnega zbora Meiro Hot - njej sta se pridružili še Tanja Greif in Urška Klakočar Zupančič. Na kratko, predlog prinaša spremembe na področju pravic živali, največ negativnih odzivov pa je sprožila prepoved privezovanja psov.


Kmetom se zdi najbolj moteča uvedba svetovalcev - šlo bi za predstavnike nevladnih organizacij, ki delujejo na tem področju in bi po dodatnem usposabljanju lahko uradnim inšpekcijam in upravam pomagali pri odkrivanju nehumanega ravnanja z živalmi ter drugih kršitev na tem področju. Ti strokovnjaki bi po omenjenem s strani države reguliranem 40-urnem izobraževanju pridobili licence, nato pa bi lahko pomagali pri odkrivanju omenjenih kršitev. Med drugim predlog zakona prinaša tudi specializirane inšpekcije za varstvo živali, obvezen videonadzor v klavnicah, opredelitev hude malomarnosti kot mučenja živali, ustanovitev prehodnih hlevov za odvzete živali ter popolno prepoved prikazovanja in nastopanja živali v cirkusu.


Premier Robert Golob odločitev predstavnikov kmetov za prekinitev pogajanj z vlado in vnovičen zagon protestnih aktivnosti že z naslednjim tednom obžaluje. Tako hiter odhod predstavnikov kmetov s pogajanj po njegovem mnenju daje misliti, da je morda zadaj kak drug interes, in to političen. Ob tem omenimo še, da sta veterinarska fakulteta in veterinarska zbornica opozorili, da predlog novele zakona o zaščiti živali ne odgovarja za aktualne razmere pri zaščiti živali in dileme pri izvajanju zakona. Po njihovi presoji tudi ni usklajen z veljavnim zakonom in drugimi akti ter pomeni nezaupnico in degradacijo veterinarske stroke.


Zanimivo: Mimogrede, ministrstvo za naravne vire in prostor je izdalo odločbo, ki dovoljuje odvzem 230 rjavih medvedov iz narave, kar je največ do zdaj. V slovenskih nevladnih organizacijah so prepričani, da ta odločitev ministrstva pomeni kršitev slovenske in evropske zakonodaje.



Eni zapirajo nuklearke, drugi gradijo nove

Ključno: Na Finskem je začel obratovati največji jedrski reaktor v Evropi - Olkiluoto 3. Medtem so v Nemčiji zaustavili obratovanje zadnjih treh jedrskih elektrarn.


Podrobno: Olkiluoto 3 je peti finski jedrski reaktor, država pa načrtuje gradnjo še šestega z namenom, da bi njihova skupnja proizvodnja zadostila 60 odstotkov vseh potreb po elektriki v državi. Reaktor naj bi uporabljali najmanj 60 let. Na tak način se želi Finska postopoma posloviti od fosilnih goriv, predvsem od premoga.


Po drugi strani pa so v Nemčiji ustavili obratovanje zadnjih treh jedrskih elektrarn - tudi oni v imenu prehoda na obnovljive vire energije. Pri tem pa je pomembno izpostaviti, da bo (kot tudi priznava nemška vlada) izpad jedrske proizvodnje elektrike treba začasno nadomestiti s premogom in zemeljskim plinom. Kakorkoli, načrtujejo, da bo država do leta 2045 vendarle dosegla t.i. ogljično nevtralnost (in sicer s pomočjo vetrne ter sončne energije).


Omenimo še, da je Madžarska nedavno blokirala evropske sankcije proti ruskemu jedrskemu sektorju. Rusko podjetje Rosatom namreč gradi dva jedrska reaktorja na jugu Madžarske. Mimogrede, v Sloveniji je napovedana gradnja drugega bloka Jedrske elektrarne Krško. V minulem tednu je Slovenijo obiskal evropski komisar za notranji trg Thierry Breton. S premierjem Robertom Golobom sta se na srečanju v dvorcu Zemono med drugim strinjala, da je jedrska energija sestavni del zelenega prehoda.


Zanimivo: Slovenski poslanci so glasovali o več zakonih s področja energetike. Sprejeli so zakon o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije, ki prinaša spremembe pri pobiranju presežnih prihodkov pri trgovanju z električno energijo. Prav tako so potrdili novelo zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo, s katerim se v slovenski pravni red vnaša evropska pravila glede skupnih nabav zemeljskega plina.



V Sudanu so se vneli hudi spopadi

Ključno: V Sudanu so izbruhnili ostri spopadi med vojsko in paravojaškimi enotami Sil za hitro podporo (RSF), ki se borita za nadzor nad državo. Spopadi so se kljub napovedim prekinitve ognja nadaljevali tudi naslednje dni.


Podrobno: Na kratko, general Mohamed Hamdan Dagalo, vodja močne sudanske paravojaške skupine, se je leta 2021 združil z generalom Abdelom Fatahom al Burhanom (prejšnji pučist, leta 2011 se je ustoličil na čelo vladajočega), da bi zavzel Sudan. Vendar v zadnjem času sta se začela javno spopadati. Spopadi so prerasli v nasilne bitke med to paravojaško skupino in sudansko vojsko, v katerih sta se generala borila za nadzor nad sudansko prestolnico Kartum. Boji so se sicer razvneli po več lokacijah po državi, vendar je prestolnica občutila najhujše posledice.


Prebivalcem je že od začetka spopadov močno otežen dostop do bolnišnic, ki so se znašle v navzkrižnem ognju. V nedeljo (16. aprila) so bili med spopadi ubiti tudi trije humanitarni delavci Svetovnega programa za hrano, ki je začasno ustavil delovanje v državi. V spopadih je do petka umrlo več kot 300 ljudi, poškodovan je bil tudi uslužbenec Evropske komisije.


Zanimivo: V času hladne vojne in v 90. letih prejšnjega stoletja so vojaški udari bili stalnica v Afriki. Vendar njihovo število je začelo upadati. Kakorkoli, zdaj se trend spet obrača na slabše - razmere so namreč vedno bolj nestabilne v veliki meri po zaslugi podnebne katastrofe in širjenja islamskeg ekstremizma.



Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Minister za obrambo Marjan Šarec, v. d. generalnega direktorja uprave za zaščito in reševanje Leon Behin in izvršni direktor podjetja Air Tractor Europe SL Rafael Selma Beltran so podpisali 23 milijono evrov vredno pogodbo o nakupu štirih letal za gašenje požarov. Vlada se je seznanila s pristopom k skupnemu naročanju streliva za Ukrajino. Projektni dogovor Evropske obrambne agencije (EDA) in obrambnih ministrstev sodelujočih držav bo podpisal Šarec, nakar ga bo vlada potrdila še s sklepom. S tem za Slovenijo ne bodo nastale finančne obveznosti. K skupnemu naročanju streliva v okviru projekta EDA je doslej pristopilo 23 članic unije in Norveška. Svet Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je v četrtek sprejel akcijski načrt za zagotavljanje skladnosti poslovanja z dobavitelji. Opozorili so tudi, da gre za obsežen in kompleksen sistem; vrednost nabav v koledarskem let znaša okoli 290 milijonov evrov. Dodajmo še, da je pod okriljem sindikata Mladi plus v Sloveniji zaživel sindikat dostavljavcev. Trenutno združuje več kot sto dostavljavcev, ki delo opravljajo za platformi Wolt in Glovo.


Zajadrajmo še v tujino. Poljska in Madžarska sta prepovedali uvoz ukrajinskega žita in večine druge hrane, da bi zaščitili domače kmetijstvo pred konkurenco cenejših ukrajinskih pridelkov. Isti ukrep sta uvedli tudi Slovaška in Bolgarija. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je nato zavzela za skupen evropski pristop ter napovedala dodatno finančno pomoč za kmete v teh državah v višini 100 milijonov evrov. Mimogrede, Slovenija je zavezana načelom delovanja notranjega trga EU, zato ni naklonjena enostranskim potezam posameznih držav članic glede prepovedi uvoza ukrajinskega žita, so povedali na kmetijskem ministrstvu. Evropski poslanci so potrdili več zakonodajnih predlogov iz svežnja Pripravljeni na 55. Sprejeli so reformo sistema trgovanja z izpusti ter potrdili vzpostavitev mehanizma za dodatno uvozno dajatev na izdelke z visokim ogljičnim odtisom in socialnega podnebnega sklada. Evropska komisija je predstavila tudi predlog za prilagoditev in nadaljnjo okrepitev obstoječega okvirja EU za upravljanje bančnih kriz in jamstva za vloge, ki se osredotoča na manjše in srednje velike banke. Poleg tega so evropski poslanci podprli dogovor o odpravi vizumov za Kosovo. Dodajmo še, da je Evropski parlament sprejel uredbo, po kateri bodo morala podjetja poskrbeti, da izdelki, ki so naprodaj v EU, niso proizvedeni na račun krčenja in degradacije gozdov, ter preveriti, če so skladni z zakonodajo na področju človekovih pravic in pravic domorodnih ljudstev.


Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!


- Starejše sestre

Comments


bottom of page