Peticijo Ustavimo prodajo prepovedanih petard, ki so jo pred novim letom zagnali v Inštitutu 8. marec, je podpisalo že več kot 17.000 ljudi. Prav tako so zbrane podpise v petek predali na vladi. S peticijo zahtevajo, da se slovenski zakoni učinkovito izvajajo in da se ustavi uporaba petard kategorije F2 in F3, ki so prepovedane že od leta 2008. Medtem so raketo družbe SpaceX Starship, ki je v lasti milijarderja Elona Muska, uspešno izstrelili v atmosfero, nato pa je na sedmem testnem poletu brez posadke po nekaj minutah eksplodirala.
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če uživaš v vikendu) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!
Predlog za spremembo ustave - preferenčni glas
Ključno: Poslanci Svobode so v DZ vložili predlog za spremembo ustave, s katerim bi na volitvah v DZ uvedli preferenčni glas.
Podrobno: Po besedah poslanke Lucije Tacer so predložili praktično identično besedilo, kot ga je predlagala NSi. Ta je sicer kasneje zavzela stališče, da je čas za ustavne spremembe v tem mandatu minil, s čimer pa se v Svobodi ne strinjajo. V koalicijskih SD in Levica podpisov pod predlog niso prispevali, bodo pa začetek postopka za spremembo ustave podprli. V NSi pa si očitno ne bodo premislili. Vodja strankine poslanske skupine Janez Cigler Kralj pravi, da koalicija njihovih glasov zaradi svojega ravnanja nima več zagotovljenih.
Zanimivo: Spomnimo, da smo glede preferenčnega glasu odločali na junijskem refendumu. Več o tem najdeš v enih izmed Tedenskih (s)pet in v prispevku Konoplja, pomoč pri prostovoljnem končanju življenja in preferenčni glas.
Prekinitev ognja v Gazi
Ključno: Izrael in Hamas sta dosegla dogovor o prekinitvi ognja v Gazi ter izmenjavi zapornikov. Izraelski varnostni kabinet ga je potrdil v petek, nato pa ga je potrdila še izraelska vlada. V nedeljo je urad izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja sporočil, da prekinitev ognja stopa v veljavo ob 9.15 po krajevnem oz. ob 10.15 po srednjeevropskem času.
Podrobno: V sredo je bil v pogajanjih med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas dosežen dogovor o prekinitvi ognja v Gazi ter izmenjavi izraelskih talcev in palestinskih zapornikov. Dogovor naj bi začel veljati v nedeljo ter zajema tri faze. V prvi naj bi Hamas izpustil 33 od 94 izraelskih talcev, ki se še vedno nahajajo v Gazi, Izrael pa približno 1000 palestinskih zapornikov. Izraelske sile naj bi se postopoma umaknile z naseljenih območij v Gazi, tja naj bi začela prihajati humanitarna pomoč.
V četrtek je Izrael očital Hamasu, da je odstopilo od delov dogovora o prekinitvi ognja v Gazi, zato ga izraelska vlada takrat še ni potrdila. Hamas je zatrdil, da je zavezan dogovoru. Izraelske sile so medtem nadaljevale napade na Gazo.
V petek je izraelski varnostni kabinet potrdil dogovor o prekinitvi ognja v Gazi in izmenjavi ujetnikov s Hamas ter vladi priporočil, naj dogovor ravno tako potrdi, je sporočil urad Netanjahuja. Napadi na Gazo so se nadaljevali. Je pa zatem tudi izraelska vlada vendarle potrdila dogovor o prekinitvi ognja v Gazi in izmenjavi ujetnikov s Hamasom. Premirje naj bi po trditvah katarskega zunanjega ministrstva začelo veljati v nedeljo, kar se je tudi zgodilo. Palestinsko gibanje Hamas je sporočilo imena treh talk, ki jih bo izpustil danes v skladu z dogovorom o prekinitvi ognja. Tudi Izrael je potrdil prejem seznama imen.
Dogovor vključuje tri faze. V prvi naj bi Hamas najprej izpustil 33 od 94 izraelskih talcev, ki so še vedno v Gazi, Izrael pa približno tisoč palestinskih zapornikov. Ta faza naj bi trajala šest tednov. V preostalih dveh fazah naj bi sledila izpustitev preostalih talcev, postopen umik izraelskih sil z naseljenih območij v Gazi, pa tudi začetek povojne obnove enklave.
Zanimivo: Najvišji slovenski predstavniki so pozdravili dogovor o prekinitvi ognja v Gazi, ki sta ga dosegla Izrael in palestinsko gibanje Hamas. Premier Robert Golob je izrazil upanje, da bo odprl pot miru in stabilnosti v Gazi ter vodil k omilitvi humanitarne katastrofe in začetku procesa za pravično rešitev palestinskega vprašanja v obliki dveh držav. Predsednica republike Nataša Pirc Musar pa je izrazila upanje, da bo dogovor spoštovan in izpeljan v najhitrejšem možnem času in da se bo nadaljeval proces, skozi katerega bodo Palestinci končno dobili svojo državo in si povrnili dostojanstvo.
Kazenska ovadba Kumra
Ključno: V Piratski stranki so na ljubljansko okrožno državno tožilstvo vložili kazensko ovadbo zoper ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra.
Podrobno: Kumru očitajo zlorabo položaja, da bi dosegel preklic posvetovalnega referenduma o novi nuklearki v Krškem. Referendum je državni zbor preklical konec oktobra. V Piratski stranki, ministru očitajo tudi opustitev uradne dolžnosti. Menijo, da je povzročil, da je ključna analiza, naročena za referendum, ostala skrita pred javnostjo. Gre za analizo direktorja Elesa Aleksandra Mervarja, ki je primerjal stroške različnih scenarijev oskrbe z elektriko. V stranki Kumru prav tako očitajo, da je sodeloval pri prirejanju končne različice analize. Menijo, da bi moral odstopiti.
Kumer medtem glede kazenske ovadbe meni, da gre za populizem. Dejal je, da je ves čas ravnal zakonito, uradna referendumska kampanja pa se sploh ni začela.
Zanimivo: V nasprotju z napovedmi Kumra se vlada še ni odločila predlagati razrešitve treh članov sveta Agencije za energijo (zaradi novega obračuna omrežnine), ki po njenem pozivu konec decembra niso odstopili sami. Spomnimo, ministrstvo je ocenilo, da metodologija ni skladna s strateškimi cilji glede čistega prehoda, ker kaznuje tiste, ki so vlagali v sončne elektrarne, da določanje dogovorjene moči na osnovi le treh konic ni ustrezno in da je sistem tarifnih blokov za gospodinjske odjemalce prezapleten. V sredo je Evropska komisija na ministrstvo poslala pismo, v katerem izraža zaskrbljenost glede vladnega spora z agencijo in poskusov zamenjave članov sveta agencije. Če bo vlada sprejela ukrepe, ki bi posegli v neodvisnost agencije, bi lahko komisija sprožila tudi postopek ugotavljanja kršitev obveznosti po pravnem redu EU.
Na Trumpovo inavguracijo odhaja 12 Slovencev
Ključno: V ponedeljek bo v ZDA potekala uradna zaprisega novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki na katero je povabljenih tudi 12 Slovencev.
Podrobno: Na inavguracijo 47. ameriškega predsednika poleg slovenskega veleposlanika v ZDA Iztoka Mirošič ter dveh poslancev SDS Žana Mahniča in Andrej Poglajen, ki se bosta zaprisege udeležila na povabilo republikanskega kongresnika slovenskega rodu Paula Gosarja, odhajajo še nekateri drugiv predstavniki Slovenije.
Trumpova soproga Melania Trump in njen oče Viktor Knavs sta namreč v ZDA povabila tudi devet osebnih prijateljev. Najodmevnejše ime med povabljenimi je ustanovitelj ajdovskega podjetja Pipistrel Ivo Boscarol, med povabljenimi pa so tudi ljubljanski škof Anton Jamnik, ustanoviteljica Mednarodnega centra za zdravje bolezni srca in ožilja MC Medicor Metka Zorc, njena sestetra Ruda Zorc Pleskovič ter Alojz Pleskovič, Rok Pleskovič in Aleš Pleskovič. Povabila pa sta tudi lastnika orožarskega podjetja Arex Ivana Kralja in njegovega sina Gregorja Kralja.
Zanimivo: Inavguracija je bila za ponedeljek sprva predvidena, da bo potekala na prostem, a je Trumpu zagodlo vreme. Zaradi napovedanih izjemno nizkih temperatur, te bi se lahko spustile celo do -11 stopinj Celzija, so se organizatorji naposled odločili, da bo celoten dogodek potekal v dvorani Kapitola.
Na Hrvaškem zmagal Milanović
Ključno: Na predsedniških volitvah na Hrvaškem je prepričljivo zmagal Zoran Milanović.
Podrobno: V drugem krogu predsedniških volitev na Hrvaškem je slavil aktualni predsednik Milanović, ki je dobil več kot 74 odstotkov glasov, njegov protikandidat s podporo vladajoče HDZ Dragan Primorac pa dobrih 25 odstotkov glasov.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je Milanoviću čestitala ob izvolitvi. Izrazila je prepričanje, da bosta še najprej skrbela za dobre odnose med državama in iskala rešitve za skupno dobro.
Zanimivo: Hrvaški predsednik vlade in stranke HDZ Andrej Plenković ter predsednik hrvaškega sabora Gordan Jandroković sta zatem dejala, da se ne bosta udeležila inavguracije Milanovića. V stranki HDZ so takšno odločitev po besedah njenega predsednika sprejeli zaradi flagrantnega kršenja ustave.
Drugo dogajanje v minulem tednu
Začnimo Sloveniji. V torek je odmevala novica, da želijo Svobodnjaki na avstrijskem Štajerskem deželno himno, ki opeva tudi ozemlje Slovenije, zapisati v deželno ustavo. Zunanje ministrstvo je poudarilo, da so meje Slovenije nedotakljive, štajerski deželni glavar Mario Kunasek pa je Sloveniji očital, da nemško govoreča skupnost v Sloveniji še vedno ni priznana kot avtohtona etnična skupina.
V sredo je odstopil generalni direktor policije Senad Jušić, za čigar imenovanje septembra 2023 je upravno sodišče konec 2024 v tožbi njegovega predhodnika Boštjana Lindava odločilo, da je bil sklep posebne natečajne komisije uradniškega sveta o njegovem izpolnjevanju natečajnih pogojev nezakonit. Za v. d. generalnega direktorja je vlada imenovala dosedanjega direktorja uprave kriminalistične policije Damjana Petriča. Isti dan je skupščina invalidskega podjetja CSS, ki je v večinski državni lasti, potrdila predlog poslovodstva za likvidacijo družbe. V SDH so dodali, da so vse druge možnosti za nadaljnje poslovanje izčrpane, likvidacijo pa so podprli z namenom preprečiti stečaj družbe. Sindikate je odločitev razočarala.
Potem ko so minuli petek vlada in socialni partnerji na seji Ekonomsko- socialnega sveta uskladili skoraj vse člene novele zakona o zdravstveni dejavnosti, je minuli četrtek vlada sprejela končni predlog. Ta določa, da bo zdravstvenim delavcem, zaposlenim v javni zdravstveni mreži, razen v redkih primerih, onemogočeno delo pri t. i. čistih zasebnikih.
Po ugotovitvah Agencije za varstvo okolja je bilo leto 2024 leto globalno leto presežkov. Bilo je najtoplejše v zgodovini meritev, prineslo pa je tudi najtoplejši dan v zgodovini meritev. V Sloveniji je bilo najtoplejše v zadnjih 75 letih, hkrati pa tudi nadpovprečno namočeno ter skromno s snegom. Povprečna temperatura zraka je na ravni države znašala okoli 11,3 stopinje, kar je pol stopinje več kot leto prej in 1,8 stopinje več od povprečja v obdobju 1991- 2020.
Gremo še v tujino. Veliko se je dogajalo v ZDA. V sredo je odhajajoči ameriški predsednik Joe Biden v poslovilnem nagovoru Američane posvaril pred koncentracijo moči v rokah peščice najbogatejših. Opozoril je še na podnebne spremembe in dezinformacije na družbenih omrežjih. Biden je poleg tega isti dan umaknil Kubo s seznama držav podpornic terorizma. V skladu z dogovorom je Kuba na prostost začela izpuščati prve izmed 553 političnih zapornikov. Mimogrede, v starosti 79 let je umrl znameniti ameriški režiser David Lynch. Bil je vsestranski ustvarjalec, specializiran za nadrealistične misteriozne filme v slogu filma noir, najbolj se je proslavil s televizijsko serijo Twin Peaks.
Vrhovno sodišče ZDA je ohranilo zakon o prepovedi družbenega omrežja TikTok, ki ga je kongres sprejel zaradi domnevne nevarnosti, da je pod nadzorom kitajske vlade. Kot so odločili sodniki, zakon ne krši pravice do svobode govora. Končna odločitev glede uveljavitve prepovedi naj bi sicer sprejel novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump, vendar TikTok uporabnikom v ZDA že danes ni več na voljo. Dodajmo, da je konec tedna Trump po telefonu govoril s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Kot je pojasnil Trump, bosta skupaj s Xijem vzpostavila trdne odnose. H krepitvi odnosov in izogibanju konfliktom je pozval tudi kitajski voditelj. Kitajska je pred tem sporočila, da se bo Trumpove inavguracije v ponedeljek udeležil kitajski podpredsednik Han Zheng in ne Xi, ki ga je Trump sicer povabil.
Medtem se je na južnokorejskem ustavnem sodišču začel postopek o odstavitvi južnokorejskega predsednika Yoon Suk-yeola v zvezi z njegovo razglasitev vojnega stanja konec leta 2024. Yoon se prve obravnave ni udeležil. Kasneje v tednu so južnokorejske oblasti po večurnih napetostih in po neuspelem poskusu v začetku meseca vendarle uspele pridržati predsednika Suk-yeola. Yoon sporočil, da je pristal na zaslišanje, da bi preprečil prelivanje krvi. Kosovske oblasti so zaprle več vzporednih srbskih institucij v desetih občinah, tudi v Prištini. Srbija je to obsodila kot poskus spodkopavanja pravic in identitete Srbov na Kosovu. Na Slovaškem pa je 18-letni dijak v napadu z nožem na srednji šoli v kraju Spišska Stara Ves ubil učiteljico in 18-letno sošolko, še najmanj eno vrstnico pa huje poškodoval. Policija je domnevnega napadalca pridržala.
Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre
Comments