top of page

Tedenskih (s)pet, 1. 4. - 8. 4.

V minulem tednu se je Slovenija pridružila tožbi Evropske komisije proti Madžarski zaradi kršenja pravic pripadnikov skupnosti LGBTIQ+. Tožbi se je zaenkrat skupno pridružilo 15 držav, pa tudi Evropski parlament. Novega pa je še marsikaj drugega - če te zanima več, kot le pet najpomembnejših novic, ne pozabi pokukati še v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet.

Vir: Pexels

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale. No, malo te morda bomo. Vendar zagotovo ti vse skupaj uspe prebrati v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če je šola/študij/delo zavzela že čisto preveč tvoje energije in časa) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki).



Zdravniki niso stavkali, pogajanja se nadaljujejo

Ključno: Vlada je predstavila osnutek zakona o skupnih temeljih plačnega sistema v javnem sektorju in se tako izognila zdravniški stavki.


Podrobno: Na prvi aprilski dan so v zdravniškem sindikatu Fides preklicali za 2. april napovedano stavko. Odločitev so sprejeli potem, ko je vlada sindikatom javnega sektorja, tudi Fidesu, v petek poslala osnutek zakona o skupnih temeljih plačnega sistema. Vlada je nato v ponedeljek sindikatom javnega sektorja predstavila osnutek omenjenega zakona. Kot je napovedala ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, bodo na tej podlagi skupaj s sindikati iskali konsenz za postavitev novega sistema plač v javnem sektorju.


Ko smo že pri zdravstvu, ministrstvo za zdravje je v javno razpravo poslalo predloga zakonov o zdravstvenem informacijskem sistemu in o Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki sta prva v sklopu načrtovane zdravstvene reforme. Predlog zakona o ZZZS bi med drugim uvedel dvotirno vodenje zavoda s tričlansko upravo ter enajstčlansko skupščino. Na obravnavi na ESS sta bili do predlaganih sprememb kritični tako delodajalska kot sindikalna stran, zato so predlagali ustanovitev pogajalske skupine.


Zanimivo: Premija dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja se bo pri zavarovalnici Generali s 1. majem zvišala za dobrih deset evrov, možnosti podražitev ne izključujeta niti drugi dve zasebni zavarovalnici. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je napovedan dvig premije označil kot neupravičen in sklical sestanek s predstavniki zasebnih zavarovalnic, ki ponujajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Napovedal je, da bodo do 1. maja pripravili rešitev, s katero bi preprečili nadaljnji dvig premij. Ob tem ni izključeno niti krajšanje časovnice ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.



Novinarski sindikati RTVS izvedli 24-urno prekinitev dela

Ključno: V torek so novinarski sindikati Radiotelevizije Slovenija (RTVS) izvedli 24-urno prekinitev dela. S tem so zaostrili stavkovne aktivnosti v okviru stavke, ki poteka vse od maja lani.


Podrobno: Pogajanja z vodstvom RTVS niso prinesla napredka, poglablja se pritisk na novinarsko avtonomijo, kršijo se programski in profesionalni standardi, so opozorili. Po oceni ministrice za kulturo Aste Vrečko, to dejanje priča o resnosti razmer v nacionalni medijski hiši. Ministrica meni, da RTVS na ta način ne more opravljati svojega poslanstva, zato je vodstvo hiše pozvala k odstopu. V. d. direktorja TVS Uroš Urbanija in odgovorni urednik informativnega programa drugega programa TVS Rajko Gerič, ki vodi stavkovna pogajanja na strani delodajalca, sta izrazila pričakovanje, da se bodo nasprotja med stavkajočimi novinarji in vodstvom zgladila.


Zanimivo: Ustavno sodišče je v četrtek nadaljevalo vsebinsko obravnavo ustavne pobude glede novele zakona o RTVS, a ni sprejelo še nobene odločitve; niti o zahtevah za izločitev sodnikov ne. Komisija državnega zbora (DZ) za nadzor javnih financ pa je obravnavala poročilo o delovanju nadzornega sveta RTVS v letu 2022. Ob tem so v koaliciji izrazili pomisleke, ali je nadzorni svet dejansko opravil svojo nadzorno nalogo. Predsednik nadzornega sveta Borut Rončević je ocenil, da je bil njihov nadzor ustrezen.



Menjave stolčkov v Črni gori, na Finskem, ne pa v Bolgariji

Ključno: Na predsedniških volitvah v Črni gori je znagal politični novinec Jakov Milatović, na parlamentarnih volitvah na Finskem je zmagala desnosredinska Stranka nacionalne koalicije Petterija Orpe, parlamentarne volitve v Bolgariji pa niso dale jasnega izida.


Podrobno: Torej, v drugem krogu predsedniških volitev v Črni gori je zmagal Milatović, ki ga podpira prosrbska vladna koalicija. Prejel je 58,9 odstotka glasov in je premagal sedanjega predsednika Mila Đukanovića. Na parlamentarnih volitvah na Finskem je zmagala desnosredinska Stranka nacionalne koalicije Orpe, na drugo mesto se je uvrstila desničarska populistična stranka Finci, doslej vladajoči socialdemokrati premierke Sanne Marin pa so bili tretji. V Bolgariji pa so potekale parlamentarne volitve, že pete v zadnjih dveh letih, ki spet niso dale jasnega izida. Desnosredinsko zavezništvo GERB-SDS je prejelo približno 26, liberalni blok PP-DB pa okoli 24 odstotkov glasov.


Zanimivo: Finska, ki je spričo ruske agresije na Ukrajino maja lani zaprosila za članstvo v Natu, je postala 31. članica zavezništva. Članice so novo zaveznico pozdravile na slovesnosti pred poslopjem Nata, na kateri so ob zvokih finske himne dvignili finsko zastavo.



Napetosti med Izraelom in Palestino naraščajo

Ključno: V mošeji Al Aksa so v sredo izbruhnili spopadi med izraelsko policijo in več deset Palestinci, pri čemer je bilo ranjenih več ljudi. Z Gaze in Libanona je bilo na izraelsko ozemlje izstreljenih več raket, izraelska vojska je v odgovor napadla tarče v Gazi.


Podrobno: Iz Libanona je bilo na sever Izraela izstreljenih 34 raket - šlo je za največji tovrsten napad na tem območju v zadnjih 17 letih, še več deset raket pa je bilo izstreljenih iz Gaze. Izrael je s prstom pokazal na palestinsko militantno skupino Hamas in kmalu zatem je izraelska vojska izvedla zračne napade na položaje Hamasa v južnem Libanonu in Gazi. Nekaj ur po teh napadih sta bili v strelskem napadu v bližini naselbine na okupiranem Zahodnem bregu ubiti dve Izraelki.


Tik pred napadi je izraelski premier Benjamin Netanjahu posvaril, da bo izraelski odgovor napadalce drago stal. Rusija je pozvala Izrael, Palestince in Libanon h končanju stopnjevanja nasilja ter k obnovi trajne prekinitve ognja. Razmere se hitro zaostrujejo. Libanonska militantna skupina Hezbolah je izjavila, da bo podprla "vse dejavnosti" Hamasa proti Izraelu, Netanjahu pa je obljubil, da bo "od sovražnikov zahteval visoko ceno".


Zanimivo: V nedeljo je Izraelska vlada odobrila predlog o ustanovitvi nacionalne garde v okviru ministrstva za nacionalno varnost, ki ga vodi skrajno desni minister Itamar Ben-Gvir. Opozicija opozarja, da bo garda delovala kot njegova zasebna milica.



Članice Opec+ napovedale usklajeno zmanjšanje proizvodnje nafte

Ključno: V nedeljo je sedem članic skupine naftnih proizvajalk in izvoznic Opec+ nepričakovano napovedalo usklajeno zmanjšanje proizvodnje nafte od maja do konca leta za okoli 1,6 milijona 159-litrskih sodov dnevno. Gre za največje znižanje proizvodnje od začetka pandemije covida-19 leta 2020.


Podrobno: Članice Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) in nekatere druge proizvajalke na čelu z Rusijo, ki tvorijo skupino Opec+, so v nedeljo napovedale največje znižanje proizvodnje od začetka pandemije covida-19 leta 2020. V obdobju od maja do konca leta bodo proizvodnjo zmanjšale za več kot 1,6 milijona sodov dnevno, od tega Rusija in Savdska Arabija za po 500.000, Irak za 211.000, Združeni arabski emirati za 144.000, Kuvajt za 128.000, Kazahstan za 78.000, Alžirija za 48.000 in Oman za 40.000 sodov.


Zanimivo: Rusija je zmanjšanje proizvodnje za 500.000 sodov napovedala že februarja, potem ko sta EU in skupina G7 uvedli cenovno kapico za ruske naftne derivate. ZDA so na drugi strani pozivale k povečanju proizvodnje, da bi zadostili rasti povpraševanja, med drugim ob ponovnem odprtju Kitajske, ki je največja porabnica nafte na svetu, po ukinitvi proticovidnih ukrepov. Cene nafte so za to napovedjo skupine Opec+ poskočile, nato pa so se znova nekoliko znižale.



Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Državni svet je izglasoval odložilni veto na novelo zakona o tujcih. Tako bo moralo novelo ob ponovnem glasovanju podpreti 46 poslancev (več o tej noveli najdeš tukaj). Na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve so potrdili, da so bili tarča kibernetskega napada. Kot so pojasnili, so v fazi izvajanja varnostnih ukrepov ter ocenjevanja razsežnosti in posledic aktivnosti, delovanje ministrstva pa ni moteno. Po besedah zunanje ministrice Tanje Fajon so bila napadena zunanja ministrstva in diplomatske mreže večine članic EU. Slovensko sodniško društvo je pozvalo predsednika vlade Roberta Goloba k izpolnjevanju zavez. Januarja jim je namreč obljubil mesečni dodatek k plači, a ga ne prejemajo. Sodniki pričakujejo, da vlada najpozneje v naslednjem mesecu sprejme ustrezne odločitve v smeri zavez, sicer bodo zaostrili aktivnosti za ureditev plačnega položaja. Predstavniki organizacij s področja kmetijstva so se po marčnem protestu sestali z Golobom in kmetijsko ministrico Ireno Šinko. Dogovorili so se za oblikovanje delovne skupine in dogovorili so se za dveletni odlog uveljavitve davka na nepremičnine, kot je povedal predsednik sindikata kmetov Anton Medved. Bruselj je prižgal zeleno luč programu subvencioniranja letalskih povezav, s katerim želi vlada izboljšati povezljivost Slovenije. Program predvideva subvencioniranje povezav tri leta. Na voljo bo 5,6 milijona evrov letno, skupno torej 16,8 milijona evrov.


Gremo še v tujino. Pentagon preiskuje izvor zaupnih dokumentov, v katerih je podrobno opisana strategija ZDA in zveze Nato za podporo Ukrajini v času ruske invazije in so bili ta teden objavljeni na več družbenih omrežjih, kot je v četrtek poročal New York Times. Po mnenju strokovnjakov, ki jih navaja ameriški časnik, so dokumenti sicer le delno avtentični. Nekateri naj bi bili spremenjeni, da bi prikazali položaj Rusije v ugodnejši luči. Ukrajina je medtem dokumente označila za ruski ponaredek. V uničujočih tornadih v več zveznih državah na srednjem zahodu in jugu ZDA je konec tedna umrlo 29 ljudi. Ameriški predsednik Joe Biden je sprostil zvezno pomoč za Arkansas, ki je bil najbolj prizadet. Ko smo že v Ameriki, nekdanji predsednik ZDA Donald Trump se je na sodišču soočil z obtožnico, povezano s plačilom ženski za molk o spolnih odnosih. Odvzeli so mu prstne odtise in ga fotografirali za kartoteko, Trump pa se je izrekel za nedolžnega, obtožnico je označil za politično motivirano. Kitajska je v odziv na srečanje tajvanske predsednice Tsai Ing-wen z ameriškimi zakonodajalci v Kaliforniji uvedla sankcije proti predstavnici Tajvana v ZDA Hsiao Bi-khim. Hkrati je sankcionirala tudi inštitut Hudson in predsedniško knjižnico Ronalda Reagana, saj naj bi oba predsednici omogočala "platformo za njene separatistične dejavnosti". Tajvansko obrambno ministrstvo je medtem znova opozorilo, da Kitajska nadaljuje okrepljeno vojaško prisotnost v bližini otoka.


Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!


- Starejše sestre


Comments


bottom of page