Da v tem hitro odvijajočem svetu najdemo čas zase, zna biti precejšen izziv. Vendar pa je bistvenega pomena za naše ravnovesje in dobro duševno počutje prav čas, ki ga namenimo sebi. "Predvsem je pomembno, da si znamo vzeti čas za globoko sprostitev, umiritev, regeneracijo in stvari, ki nas polnijo z energijo," izpostavi Kaja Strniša, ki je del ekipe BRST Psihologija, kjer skupaj z mamo, psihologinjo Branko Strniša delita različne zanimivosti s sveta psihologije, duševnega zdravja in dobrega počutja.
Če smo neprestano izpostavljeni različnim dražljajem iz okolja, ko smo v nenehnem pogonu in nas preganja kup obveznosti, je naše telo lahko v stanju stresa in napetosti. "Zato je dobro, da si vzamemo čas, ki ga namenimo tistim zadevam, ki nas sprostijo, umirijo in nam omogočijo prostor, da bolj funkcionalno delujemo pri opravljanju vseh vsakodnevnih obveznosti ter se na sploh počutimo bolj mirno in zadovoljno," pove komunikologinja Kaja Strniša.
Kaj pa sploh pomeni čas zase? Angleži uporabljajo izraz 'downtime', ki predvsem predstavlja čas odmika od službenih, šolskih in drugih vsakodnevnih obveznosti. Gre za čas namenjen počitku, regeneraciji in 'polnjenju baterij'. Kot pove sogovornica, bi lahko čas zase razdelili na tri področja:
Čas za počitek je čas, ki ga namenimo globoki sprostitvi, počitku, umiritvi – ampak to ne pomeni, da ležimo na kavču, gledamo televizijo ali brskamo po družbenih omrežjih – gre za čas ko resnično umirimo svoje misli, se odmaknemo od pretiranih stimulov iz okolja ter pustimo telesu, da se umiri in regenerira.
Čas za aktivnosti – gre za čas, ki ga posvetimo gibanju, rekreaciji in hobijem, ki nas polnijo. Lahko gre za športno aktivnost, lahko pa za ustvarjalne hobije, delo na vrtu itd. Predvsem je to čas, ki ga namenimo krepitvi telesa ter sprostitvi uma.
Čas za odnose pa je čas, ki ga namenimo ljudem, ki so nam blizu, ki jih imamo radi, ob katerih se počutimo dobro, varno, sprejeto in ljubljeno.
"Seveda pa čas zase za vsakega lahko predstavlja nekaj drugega. Predvsem je dobro, da se usmerimo v tisto, kar nas umiri, sprosti in napolni," še doda.
Življenje kot projekt
Naša družbena klima je usmerjena v to, da človek potrebuje nenehne izboljšave, spremembe in prilagoditve. Potrošniška kultura, ki se odlično ujema s svetom družbenih omrežji, nam lahko daje občutek, da naša življenja niso dovolj in da za srečo ter dobro življenje potrebujemo vedno samo še nekaj – nov izdelek, nov program za dobro počutje, novo izkušnjo, novo znanje ... Tako lahko dobimo občutek, da nikoli ni dovolj in da moramo, če želimo biti uspešni, sprejeti, zadovoljni in srečni, neprestano 'delati na sebi', se spreminjati, rasti in se prilagajati, razloži Kaja. Izpostavi, da lahko to pri posameznikih povzroča stiske in nemir: "Seveda je super, da se usmerimo v svoj razvoj, da sledimo tistemu, kar želimo in se posvečamo sebi. Toda hkrati je pomembno, da znamo biti v danem trenutku ter da se zavedamo, da smo čisto ok tako, kot smo."
Prepogosto sami sebi nalagamo kopico obveznosti ter si zadamo malo morje projektov, hobijev in stvari, ki jih 'moramo' narediti. Če je naš način delovanja usmerjen v nenehno akcijo, aktivnost, delovanje, je dobro, da to ozavestimo in se znamo ustaviti, umiriti in sprostiti. Pri tem pa se pojavi izziv, kako to vpeljati v svoj vsakdan. "Pomembno je, da si postavljamo prioritete in se znamo vprašati, kaj je tisto, kar je res pomembno za nas in naše življenje, kaj je tisto, kar lahko počaka, kar lahko odložimo na kasneje ali katere so tiste zadeve, kjer lahko prosimo za pomoč, da nam bo malce lažje (na primer pri skrbi za dom, družino)," izpostavi naša sogovornica.
Duševno in telesno zdravje - popolna neznanca ali neločljivo povezana
"Sama pravzaprav ne ločujem striktno med duševnim in telesnim zdravjem, ker sta brezmejno povezana. Zato je fino, da skrbimo zase na vseh nivojih," izpostavi Strniša, a hkrati doda: "Se mi pa zdi, da predvsem zato, ker smo v zahodnem svetu, kljub neizmernemu znanstvenemu napredku, nekje na poti 'ločili' telo in um/duha." Znanost je namreč dolgo časa ločeno obravnavala človeško telo in človeški um. Toda vedno več je usmeritev v celostno obravnavo človekovega delovanja.
Veliko predsodkov o duševnem zdravju se je skozi zgodovino pojavilo predvsem zaradi nerazumevanja, nepoznavanja človekovega delovanja: Na primer ženske, ki so se srečevale s hudimi anksioznimi stanji, so bile označene kot histerične. Svoje je prispeval tudi Hollywood z upodabljanjem psihiatričnih bolnišnic in njenih pacientov, kjer so tamkajšnji bolniki bili pogosto predstavljeni kot popolnoma odmaknjeni od realnosti. "Seveda na področju duševnega zdravja obstajajo hujše patologije, a duševno zdravje zajema veliko več kot to. Kar pa pogosto v medijih in v popularni kulturi ni bilo primerno predstavljeno," izpostavi sogovornica in zatrdi, da se stvari premikajo v drugo smer. Vedno več je ozaveščenosti o tem, kaj pomenijo posamezna duševna stanja. Predsodki in tabuji pa se sicer še vedno pojavljajo, a postajajo vedno manj prisotni.
Kako pa lahko sicer sami pripomoremo k boljšemu duševnemu zdravju? "Dobro je, da se samoopazujemo – kakšne so naše misli, prepričanja, navade in vedenja – katera so tista, ki nas v življenju podpirajo in katera nam škodujejo – ter potem delamo na tem, da krepimo tista, ki so za nas v redu ter postopoma opuščamo tista, ki niso," pojasni Strniša.
Na primer, če je naš način razmišljanja zelo črno-bel in v vsem vidimo samo dobro ali slabo, da ozavestimo tak način razmišljanja ter se vprašamo, kako lahko drugače pogledamo.
Na drugi strani pa, da krepimo načine delovanja, ki nas podpirajo – če na primer opazimo, da se po jogi počutimo odlično – da si vzamemo čas za izvajanje omenjene aktivnosti.
Pomembno je tudi, da skrbimo za 'čustveno' higieno – da prepoznamo svoja čustva, jih sprejmemo in izrazimo na primeren način. Dobro je, da v življenje vpeljemo gibanje, zdravo prehrano in tehnike sproščanja – vse to namreč vpliva tako na naše telesno, kot tudi duševno počutje. Pomembno je tudi, da se obkrožimo z ljudmi, ki nas podpirajo in sprejemajo. Dobri medsebojni odnosi so pogosto ključ do dobrega počutja. "Duševno zdravje je predvsem skupek celotnega našega miselnega, čustvenega, telesnega, vedenjskega in odnosnega delovanja. Zato je fino, da negujemo vsa omenjena področja," pojasni Strniša.
Vsako razpoloženjsko stanje vpliva na naše delovanje. Če smo srečni, se smejimo, se radi družimo, smo aktivni itd. Ko smo tesnobni, bi se pogosto radi umaknili in izognili vsemu, kar nas obremenjuje. Če smo pod hudim stresom, ki je za nas škodljiv smo lahko bolj vzkipljivi, nemirni, si težje vzamemo čas za skupne aktivnosti in podobno. "Zato je dobro, da ozavestimo stanje v katerem smo ter da z bližnjimi komuniciramo in jim sporočamo, kako se počutimo in kaj v tistem trenutku potrebujemo. Dobro je, da pri sebi pogledamo, kaj lahko mi v danem trenutku naredimo, da se posamezen odnos ohranja in krepi," pove Strniša in doda: "Seveda pa je potem odvisno tudi od reakcij, želja, potreb in pričakovanj osebe na drugi strani."
Vsako čustveno stanje ima svoj namen. Tako je tudi z anksioznostjo/tesnobo. V svoji prvotni funkciji je namenjena temu, da nas obvaruje pred nevarnostmi. Ko nas obišče tesnoba, lahko poskusimo z vpeljavo nekaterih tehnik:
Vprašamo se: kaj mi tesnoba sporoča, mogoče katere moje osnovne psihološke potrebe niso bile zadovoljene?
Opazovanje in spreminjanje misli, ki se pojavijo ob tesnobi – lahko kako drugače pogledam na situacijo, kakšen način razmišljanja bi mi koristil? Itd.
Sprejemanje občutkov in telesnih senzacij, ki se pojavijo ob tesnobi.
Tehnike sproščanja – meditacija, medicinska hipnoza, tehnike čuječnosti, progresivna mišična relaksacija itd.
Dihalne tehnike – najbolj osnovna in preprosta je abdominalno dihanje ali pa alternativno nosno dihanje
Pisanje dnevnika
Če tesnoba traja daljše časovno obdobje in posameznika ovira pri vsakodnevnih obveznostih, pa je to lahko znak, da ji moramo posvetiti posebno pozornost. V takšnih primerih je najboljše, da se oseba obrne na psihoterapevtsko pomoč. "Ko se oseba obrne na psihoterapevta/ko, lahko z njegovo/njeno pomočjo začne prepoznavati načine delovanja, ki so pripeljali do stiske, spreminjati prepričanja, misli in vedenja, ki jo omejujejo ter vpeljati načine, ki bodo pripomogli k krepitvi moči in lažjem soočanju s stisko," poudari Strniša.
Negovanje ljubezni do sebe
Ljubezen do sebe predstavlja samospoštovanje, zavedanje lastne vrednosti in skrb zase. Izražamo jo na način, da znamo postaviti meje in reči NE ljudem, stvarem in situacijam, ki nas izčrpavajo in obremenjujejo ter znamo izpostaviti svoje želje in potrebe. Vzeti si moramo čas za stvari, ki nas polnijo, sproščajo in ki jih radi počnemo. Pomembno je, da v svoj vsakdanjik vpeljemo navade, ki nas podpirajo v svojem delovanju - npr. gibanje, tehnike sproščanja, podporna prehrana itd. Hkrati pa moramo ozavestiti in spremeniti omejujoča prepričanja, ki jih imamo o sebi, svetu in drugih ter znati prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Več o tem si lahko preberete v sledeči E-knjigi.
S. S.